Evropski poslanec iz vrst Matjaž Nemec je na Evropski parlament naslovil zahtevo za razpravo na temo avstrijskega nadzora lastnih državnih meja. Gre za pobudo, ki bo zagotovo poslabšala odnose s severno sosedo. Ta je namreč trdno odločena, da bo nadzorovala svoje zunanje meje ne glede na ceneni populizem, ki ga v Sloveniji okrog ilegalnih migracij zganjajo Socialni demokrati in vsakokratni levoliberalni derivati ter skrajna Levica. Socialni demokrati bodo tako raje, kot da bi poskrbeli za nadzor na lastni meji s Hrvaško, skušali prisiliti Avstrijce, da se odrečejo nadzoru na svoji meji s Slovenijo.
“Na mojo zahtevo bo Evropski parlament na plenarni seji 19. oktobra opravil razpravo o nezakonitih nadzorih na notranjih mejah, ki jih tudi Avstrija izvaja na meji s Slovenijo, kot je to odločilo sodišče EU. Zahtevali bomo odpravo nadzorov in uresničitev sodbe,” je zapisal Evropski poslanec na socialnem omrežju Twitter.
Ozadje: Poostren nadzor na avstrijski državni meji ima svoj izvor v prvi migrantski krizi iz časa vlade Mira Cerarja. Slovenija je imela pod Cerarjevo taktirko povsem porozne meje v skladu s podobnim populizmom, kot ga danes opazujemo v državnem zboru in na vladi. Tudi takrat je bilo med odločevalci med levici opaziti popolno odsotnost sposobnosti razlikovanja med dejanskimi begunci in ekonomskimi migranti, razmislek o tem, da pa bi lahko bili med tistimi, ki so ilegalno prestopili mejo, tudi nevarni posamezniki, pa je bilo že takoj označen kot sovraštvo. Vse to se je rezultiralo v skoraj popolni odsotnosti nadzora državnih meja.
Avstrijska vlada se je na migrantski val, ki je v njihovo državo prodiral iz Slovenije, razumljivo, odzvala kot vsaka odgovorna vlada. Ker nadzora schengenske meje ni zadovoljivo opravljala Slovenija, so se severni sosedje pač morali zanesti nase. Vlada Mira Cerarja je naposled le spoznala, da brez nadzora meja ne bo šlo, zato je pod takratno notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar na meji s Hrvaško postavila varovalno ograjo. Žal, prepozno. Do takrat je bila škoda storjena, Slovenija pa je izpadla kot nekredibilna soseda, na katero se pač ni moč zanesti.
Nov populistični veter
Populizem je dobil nov zagon z vlado Roberta Goloba, v kateri so se do oblasti dokopali v skrajni stranki Levica. Ministrica za notranje zadeve je postala Tatjana Bobnar, očitno obremenjena z osebnimi zamerami do sedaj opozicijske SDS in na krilih ideoloških puhlic, se je odločila, da je treba ograjo na meji s Hrvaško podreti. Sočasno je potekalo eno prvih mednarodnih srečanj zunanje ministrice Tanje Fajon z njenim avstrijskim kolegom, kjer je javno zabeležila ministričin prvi hladni tuš. Slednja je avstrijskega kolega na skupni novinarski konferenci v Sloveniji pozvala k odpravi nadzora z mejo s Slovenijo, Alexander Schallenberg pa je njeno zahtevo zlahka zavrnil.
Domislice iz vile Moskovič
Ob tem je popolnoma jasno, da zahteva, ki jo je na Evropski parlament naslovil Matjaž Nemec, ni njegova domislica, ampak izvira iz vile Moskovič, domicila stranke Socialnih demokratov, ali Mladike, kjer ima trenutno pisarno Tanja Fajon. Teh, za razliko od njihovih demokratskih kolegov iz ZDA, kjer Biden te dni dokončuje “Trumpov” zid na meji z Mehiko, še ni doletelo spoznanje, da na temi ilegalnih migracij ne kaže “zganjati politike” – saj ogrožajo varnost in nacionalni interes države.
Tako so se odločili, da bodo že tako zamajanemu zaupanju severne sosede dodali novo problematično plast. Ker jim na kraj pameti ne pade, da bi dejansko nadzorovali slovensko južno mejo, bodo sedaj poskusili prisiliti Avstrijo, da se odreče nadzoru lastne meje. Kakšne bodo posledice v odnosu do sosede, pomembne gospodarske partnerice, si lahko le predstavljamo.
Gal Kovač