Predsednik vlade Robert Golob se je pred kratkim srečal s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmigalom. Na srečanju ga je Šmigal prosil za podporo pri prošnji za vstop v obrambno zvezo Nato. Nerodna reč – ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon ima namreč glede podpore ukrajinskega članstva v zvezi Nato pomisleke, ki jih je tudi javno delila.
Javna skrivnost je, da je slovenska vlada na tiho rusofilna. Sicer si v zahodni javnosti rada natakne “masko normalnosti” in govori podobno kot zavezniki, vsake toliko pa zdrsne in po pomoti pokaže prave barve. Tako je bilo, ko ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan ni ploskala Ursuli von der Leyen, ko je ta govorila, da mora Ukrajina zmagati. Tako je bilo tudi, ko je ministrica za zunanje zadeve najprej za interno javnost, ki jo je izvolila, rekla, da moramo biti previdni pri omejitvi ruskih viz, potem pa ko so ukrep požegnale skoraj vse evropske države, ga je požegnala v skladu s Šarčevo doktrino “jaz nimam kaj mislit”.
Prav tako se vlada ne more izogniti dejstvu, da so njeni najtesnejši ideološki podporniki napisali škandalozno pismo, kjer so pozivali, da je treba nehati pošiljati orožje Ukrajini, med vrsticami pa še, naj 44 milijonov ljudi čimprej vržemo v kletko fašističnemu medvedu, da jih razcefra, mi pa bomo potem v miru živeli.
Let’s hope @tfajon @MZZRS follow this call for 🇺🇦 @NATO membership. https://t.co/PQGrBeovn8
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 6, 2022
Fajonova ne podpira vstopa Ukrajine v Nato
Zadnji tak kričeč primer pa se je zgodil, ko je Tanja Fajon začela – seveda striktno za domačo konsumpcijo – deliti takšne pomisleke o članstvu Ukrajine v Nato, da bi človek pomislil, da prihajajo iz ust zloglasnega Putinovega propagandista Vladimirja Solovljeva ali vsaj katerega od podpisnikov sramotnega Kučanovega pisma o prenehanju pošiljanja orožja Ukrajini. Fajonova je namreč rekla, da bi bilo že odločanje o sprejemu Ukrajine v članstvo jasna napoved začetka vojne Nata proti Rusiji?!
Rusija je že dolgo v trajni vojni z Zahodom
Očitno je ministrica Fajonova prespala zadnjih 8 mesecev, ko se je Ruska federacija iz delujoče avtokracije, ki se pretvarja, da se brani pred ekspanzijo Nata, spremenila v defacto fašistični stroj, ki je prek propagandistov in predstavnikov ruske Dume jasno povedal, da je ŽE v vojni z zvezo Nato in zahodnimi zavezniki. Rusija se proti zahodu bojuje, že odkar je na oblast prišel bivši KGB-jevec Putin. Razlika zadnjih nekaj mesecev je le v tem, da tega več ne skrivajo. Zahod je njihov pravi sovražnik, tako kot je bil zahod pravi sovražnik ruskih in jugoslovanskih boljševikov med drugo svetovno vojno – nacizem pa le zato, ker jih je izdal.
Tanja Fajon to seveda ve, saj je zunanja ministrica in prejema redne varnostne briefinge z natančnimi podatki o tem, kako Rusija že zdaj zelo intenzivno spodkopava zahodne demokracije tako politično, okoljevarstveno, aktivistično kot tehnično prek hackerskih napadov.
Če ne bi dobro vedeli, da je to samomor, bi že zdavnaj tanki drveli tudi proti Varšavi in Berlinu (konec koncev o tem vsak dan fantazirajo njihovi propagandisti na javni televiziji Rosija 1 TV). Tanja Fajon ve, da sprejem Ukrajine v Nato ne bo spremenil ruskega dojemanja situacije, saj Rusija že zdaj javno trdi, da je v vojni z Zahodom.
Predstava za (domačo) javnost
Zato je izjavo Fajonove treba dojemati kot izjavo, namenjeno domači javnosti in elektoratu socialnih demokratov – jasno je, da je večina volilnega bazena ponosnih naslednikov komunistične partije intenzivno rusofilna, saj je ruski boljševiški imperializem seme njihove ideologije. Seveda bo tudi Fajonova takoj pozdravila približevanje Ukrajine zvezi Nato, ko bodo to storile vse države tako imenovane “jedrne Evrope”, zopet po Šarčevi doktrini “jaz nimam kaj mislit, bom videl, kako se bodo odločili”.
Je pa vsekakor več kot jasno, da je slovenska vlada v precepu. Na eni strani morajo igrati na strune rusofilne skrajne levice in antivakserskega dela razočarane skrajne desnice, ki tudi ne skriva svoje afinitetete do ruskega fašizma. Na drugi strani pa morajo igrati vlogo zaskrbljenih liberalnih Evropejcev, ki obsojajo vojno v Ukrajini in se zavzemajo za čim bolj intenzivno vojaško pomoč, hkrati pa čimprejšnjo ukrajinsko integracijo v evroatlantske povezave.
Med vrsticami slovenska vlada proti Ukrajini
Zato prihaja do kratkih stikov med tem, kar pove zunanja ministrica doma (v tujino ne hodi rada, raje se udeležuje domačih veselic), in kaj je prisiljen povedati predsednik vlade v tujini, da tujci ne bi dojeli, kakšna desetglava hidra anarhosocializma je naša vlada v resnici. Robert Golob se je moral na srečanju s Šmigalom obnašati kot prodajalec rabljenih vozil in zadeve relativizirati do onemoglosti, da bi zadovoljil tako domač s slovaško trobojnico navdahnjen skrajno levi elektoratom in zahodno javnostjo.
Skupaj z ukrajinskim predsednikom “sta ugotovila tudi, da je treba glede ukrajinske prošnje za članstvo v Natu najti pravo pot in pravi trenutek za uresničitev”. Golob pa je še povedal, da je postopek pristopa k Natu odprt že dlje časa in da prošnja “sama po sebi ni sporna”. Če dešifriramo besede, ko so jih dolgolasemu diplomatskemu analfabetu šepetali v slušalko, je izplen sestanka – kar je gotovo razumel tudi Šmigal – takšna:
Dvojna igra
Gre torej za premeteno igro. Fajonova doma miri rusofilni elektorat. Golobovi prišepetovalci v tujini dajejo dvoumne izjave, ki preslišijo osnovno prošnjo Ukrajine – da si ta želi čimprejšnjega vstopa v zvezo Nato, hkrati pa so besede ravno dovolj relativizirane in nevtralne, da lahko Vlada RS na Twiterju napiše, da podpira Ukrajino, čeprav dejansko med besedami Goloba in Fajonove ni takšne razlike, kot je videti na prvi pogled.
Bolj ko se bo podiral ruski fašistični sistem, več bo trenja na domači politični sceni, ki je na levi ideološko-avtokratsko in zgodovinsko povezana z Rusijo – saj je bila ZRSZ kljub zaigranemu sporu med Stalinom in Titom v resnici vedno izrastek Sovjetov in njen zanesljiv partner v Združenih narodih. Ko bo trenutna fašistična oblast v Kremlju padla, bo nujno tudi konec sprenevedanja. Konec bo pisem o “krivdi na obeh straneh” in strahu pred vojno z Rusko federacijo. Takrat se bo morala tudi naša vlada jasno profilirati kot predstavnica zahodnih evro-atlantskih sil, kar pa ne bo všeč marsikomu izmed lažne svobode željnih volivcev, ki so jih pripeljali na Gregorčičevo.
Andrej Žitnik