Pri Mladini nas prepričujejo, da je edino pravično, če smo vsi enako revni. Po njenem dedovanje močno spodbuja neenakost. Logika sledi tistemu, kar je pred volitvami leta 2022 dejal premier Robert Golob, ko se je spraševal, kaj bi njemu nižji davki koristili. O morebitnem davku na dedovanje, novem davčnem svežnju in na splošno o davčnih obremenitvah, uvedenih v času Golobove vlade, smo se pogovarjali z davčnim strokovnjakom Ivanom Simičem.
Premier Robert Golob je že pred nastopom na premiersko pozicijo, spomladi 2022, dejal, da ne potrebujemo nižjih davkov, in da ne ve, kaj bi njemu več denarja koristilo, razen da bi ga zapravljal za večje neumnosti. Tokrat smo zato preverili, katere davke je že uvedla aktualna vlada in kako to občutijo davkoplačevalci. Dotaknili smo se tudi prvega paketa davčnih sprememb, ki je bil 14. novembra 2024 sprejet v državnem zboru. Vlada sicer zatrjuje, da bo paket usmerjen v krepitev konkurenčnosti gospodarstva in dodane vrednosti.
Vlada RS: “Sprejeti ukrepi med drugim prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre iz tujine, lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži ter daljše časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod.” V SDS opozarjajo, da daje sveženj prednost tujim delavcem pred slovenskimi. Zanimiv podatek je še (po STA), da se bo najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižala s 100 tisoč na 60 tisoč evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50 tisoč na 30 tisoč evrov.
V tokratnem prispevku smo se dotaknili tudi namigov glede uvedbe davka na dedovanje, kot pišejo v levičarskem tedniku. Ob tem so v SDS dejali, da ima država normirance, zlasti popoldanske, za davčne utajevalce. Zanimiv je tudi podatek, da se bo “z novelo zakona DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je na 22 odstotkov. Gre za energijske in gazirane pijače ter druge pijače z dodanim sladkorjem ali sladili”. O tematiki smo spregovorili z davčnim strokovnjakom Ivanom Simičem.
Katere vse davke je Golobova vlada uvedla in koliko imamo davkoplačevalci manj zaradi tega?
Golobova vlada je povečala obdavčitev davkoplačevalcev že konec leta 2022, ko je odpravila spremembe Janševe vlade, ki je razbremenila davčne zavezance. Davčni zavezanci so to dodatno obdavčitev že občutili.
Kako komentirate namige v Mladini, da bi se uvedlo davek na dedovanje?
Ne poznam teh namigov v Mladini. Dejstvo je, da imamo že danes davek na dedovanje, razen v prvem dednem redu, kjer se davek ne plača, in menim, da je to pravilno. V preteklosti so že obstajala razmišljanja, da bi se uvedla obdavčitev tudi v prvem dednem redu, toda to se do sedaj ni zgodilo. Ne gre za velik izplen davka, saj davek na dediščine in darila v strukturi javnofinančnih prihodkov predstavlja 0,1% delež. V letu 2023 je bilo pobranega za 16.657.591 €, to je za 2,8 % manj kakor leta 2022. Davek na dediščine in darila je prihodek občinskega proračuna. V letu 2023 je bilo 82,9 % davčnih zavezancev oproščenih plačila davka na dediščine in darila kot dediči prvega dednega reda oziroma kot obdarjenci, ki so izenačeni z dediči prvega dednega reda. V letu 2023 je Finančna uprava RS prejela 44.135 napovedi za odmero davka od prejetih daril in sklepov o dedovanju. Izdanih je bilo 56.022 izhodnih dokumentov, v primerjavi z letom 2022 (58.549) jih je bilo izdanih za 4,3 % manj (to izhaja iz letnega poročila FURS za leto 2023).
Zanima nas še vaš komentar novega davčnega paketa, ki je bil včeraj sprejet v DZ-ju.
Državni zbor je sprejel tisto, kar je pripravila vlada oziroma Ministrstvo za finance. Spremembe pri normiranih s.p.-jih so povečale obdavčitev le-teh. Uvedena je boniteta za električna vozila v višini 0,75 %, ki se začne obračunavati leta 2030. Zvišana je davčna stopnja za sladke pijače, saj predlagatelj meni, da bo to vplivalo na bolj zdravo življenje. Pokrivanje izgube so omejili na pet let, olajšave za vlaganje v digitalni in zeleni prehod iz tekočega leta podaljšali na pet let, izboljšali so nagrajevanje v obliki delnic, uvedli so davčno olajšavo za nove davčne rezidente, ki se preselijo v Slovenijo, toda predlagana ureditev se mi ne zdi dovolj stimulativna. V zakonu o davčnem postopku bi izpostavil, da se je zvišala stopnja za obračun zamudnih obresti, ki ne bo več fiksna, temveč gibljiva.
Domen Mezeg