Ameriški milijarder Elon Musk, ki je tudi lastnik podjetja Neuralink, je sporočil, da so v človeške možgane prvič vstavili čipiran vsadek. Po njegovih besedah so rezultati obetavni. Prvi izdelek, imenovan telepatija, želi zagotoviti nadzor nad napravami samo z močjo misli. Implantat ima 1024 elektrod, ki jih robot poveže z možgani.
“Prvi človek je včeraj prejel vsadek podjetja Neuralink in dobro okreva,” je Elon Musk v ponedeljek sporočil v objavi na svojem omrežju X. Dodal je, da prvi rezultati kažejo obetavno zaznavanje živčne aktivnosti, pacient pa naj bi dobro okreval. Muskov startup z možganskimi čipi je lani prejel odobritev ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA) za izvedbo svojega prvega poskusa na ljudeh. Nato je objavil, da išče prostovoljce za vsaditev svojih čipov.
Prvi čip so poimenovali telepatija, njegova naloga in tudi končni cilj čipa pa je ljudem zagotoviti nadzor nad uporabo svojega telefona ali računalnika samo z razmišljanjem. “Omogoči nadzor vašega telefona ali računalnika in prek njih skoraj katere koli naprave zgolj z razmišljanjem. Začetni uporabniki bodo tisti, ki so izgubili uporabo svojih udov. Predstavljajte si, da bi Stephen Hawking lahko komuniciral hitreje kot hiter strojepisec ali dražitelj. To je cilj,” je Musk še povedal v drugi objavi v Neuroscience News.
“Neuralink bo pomagal obnoviti funkcionalnost ljudem, ki so izgubili povezavo med možgani in telesom. Pomagal bo tudi pri obnovitvi vida,” je pojasnil Musk v enem od podkastov.
“Neuralink will help restoring functionality to people who have lost the connection between their brain & the body. It will also help in restoration of eyesight.”
— DogeDesigner (@cb_doge) January 30, 2024
Velik preboj za ljudi z omejenimi gibalnimi sposobnostmi
Ključna dejstva pri tem velikem preboju so, da se klinično preizkušanje osredotoča na bolnike s kvadriplegijo in amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), stare 22 let in več, kar daje upanje hudo gibalno oviranim. Neuralinkova tehnologija želi posameznikom omogočiti nadzor naprav z uporabo svojih misli, kar bi lahko spremenilo življenja ljudi s paralizo. Klinično preizkušanje vsadka, za katero je podjetje iskalo tetraplegike, naj bi sicer trajalo več let.
Zagonsko podjetje Neuralink, ki ga je Musk soustanovil leta 2016, je maja lani od ameriške Uprave za hrano in zdravila dobilo dovoljenje za testiranje možganskih vsadkov na ljudeh, potem ko so ga najprej preizkusili na opicah. Implantat ima 1024 elektrod, ki jih robot z izjemno tankimi nitmi, tanjšimi od človeškega lasu, poveže z delom človeških možganov, ki nadzira področje gibanja. Neuralink pravi, da vsadek poganja baterija, ki se jo da brezžično polniti, čip pa je majhen, kozmetično oblikovan, neopazen in prilagojen gibanju v možganih.
Podjetje naj bi si prizadevalo tudi za zdravljenja nevroloških bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen in amiotrofična lateralna skleroza. Eden Muskovih ciljev pa naj bi bil tudi zagotoviti, da umetna inteligenca ne bo intelektualno preobremenila ljudi.
Strokovnjaki in znanstveniki so glede njegove vizije simbiotičnega združevanja človeških možganov in visokozmogljivega računalništva previdni, vendar so se podobnih podvigov lotila številna podjetja, med drugim tudi ameriško podjetje Blackrock Neurotech, ki je prvega od svojih vsadkov v možgane vstavilo že leta 2004, a na preprostejši način, poroča BBC.
A. H.