Vladni predlog proračuna za letošnje, prihodnje in leto 2024 predvideva enormno porabo, visoko nad davkoplačevalskimi zmožnostmi. Primanjkljaj bo letos znašal približno dve milijardi evrov (k obstoječemu primanjkljaju se bo prištelo še 640 milijonov Golobovega zadolževanja), že naslednje leto pa bo poskočil za 1,3 dodatne milijarde, tako da bo znašal vrtoglavih 3,3 milijarde več, kot je predvideno, da se bo steklo v državne blagajne. Vladne načrte spremlja huda kritika Fiskalnega sveta in nezadovoljstvo predstavnikov občin, ki bodo kljub rekordnemu zadolževanju prejele le drobtine.
Vlada Roberta Goloba se ob tem izgovarja, da je nekako potrebno pokriti “bombončke”, ki jih je delila prejšnja vlada, in da so primorani v povečano zadolževanje zaradi energetske krize, pocovidnega obdobja, vojne v Ukrajini, Slovenija pa hkrati še vedno sledi ciljem zelenega in trajnostnega prehoda. A kot so povedali v Fiskalnem svetu, ki bdi nad javno porabo, so vladne utemeljitve letošnjega in prihodnjih proračunov na “majavih nogah”.
Vladni predlogi proračunov tako še vedno odstopajo od fiskalnega pravila. V Fiskalnem svetu so bili sicer do sedaj izredno kritični do vladnega upravljanja s proračunom. Rebalans proračuna za letošnje leto, ki ga je Državni zbor potrdil včeraj, so označili kot nerealističen in tvegan, rast potrošnje pa ne gre samo na račun trenutno veljavnih ukrepov za blaženje krize. Po njihovem je letošnji proračun, pod črto, neustrezen: “V primeru dejanske realizacije predstavljenih projekcij predlog rebalansa ocenjujemo kot tveganega s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi kot neustreznega glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim še vedno ugodne,” so zapisali v svojem poročilu.
Slovenija po predlogu proračunov za leto 2023 načrtuje 13,4 milijarde evrov prihodkov in 16,7 milijarde odhodkov. Primanjkljaj v proračunu bo znašal 3,3 milijarde evrov (5,3 odstotka BDP). Slovenija po predlogu proračunov za leto 2024 načrtuje 13,8 milijarde evrov prihodkov in 15,5 milijarde odhodkov. Primanjkljaj bo tako znašal 1,7 milijarde evrov (2,6 odstotka BDP)
Občine izredno nezadovoljne
Predlogi proračunov za prihodnja leta so naleteli na hudo nezadovoljstvo občin. “Čeprav občine niso zadovoljne, smo jim šli naproti,” je na včerajšnji novinarski konferenci povedal minister, predstavniki občin pa tega očitno niso občutili, saj so sindikalni predstavniki z zadnjih pogajanj z vlado protestno odkorakali, ta jim je namreč pripisala veliko manj, kot so zahtevali. Finančni minister Boštjančič je povprečnino določil na 667 evrov, medtem ko so sindikalni predstavniki zahtevali veliko več, obtožujejo pa ga tudi predlogov, ki naj bi bili po njihovem mnenju nezakoniti.
Inflacija se bo še krepila
Posebno problematičen učinek pa bodo imeli predlogi proračunov na inflacijo, ki ima neposredni učinek na kakovost življenja državljanov. Ekspanzivno trošenje bo namreč še naprej zagotavljalo velike količine denarja v obtoku, ta pa bo še naprej poganjal rast cen, verjetno dolgo po tem, ko se bodo cene v evropskem prostoru stabilizirale. “Z izvajanjem v predlogu rebalansa začrtane fiskalne politike bi se povečala tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ,” so v svojem poročilu povedali v Fiskalnem svetu.
Gal Kovač