Potem ko je aprila štirinajst nevladnih organizacij in kolektivov predstavilo skupno peticijo, v kateri pozivajo vlado, naj se Slovenija nemudoma pridruži tožbi proti Izraelu, ki jo je zaradi obtožb o genocidu v Gazi na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) vložila Južna Afrika, so ti le to sedaj predali vladi. Vztrajajo, da ogorčenje in obžalovanje ne zadostujeta.
Konec leta 2023 je Južna Afrika vložila tožbo zoper Izrael na ICJ. V njej Izraelu očitajo “kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi”. To, da Južna Afrika vodi prizadevanja za mednarodno izolacijo in demonizacijo Izraela, po mnenju nekaterih ni v korist Palestincem. Opozarjajo, da to morda celo spodbuja terorizem, kar pa Izrael le še naprej sili v nadaljevanje obrambnih ukrepov.
“Ko govorimo o genocidu, besede, obžalovanje in ogorčenje niso dovolj. Kdor ne ukrepa z vsemi sredstvi, ki so na voljo, je zanj soodgovoren,” je pred poslopjem vlade vztrajala Taja Premk iz Amnesty International Slovenija in dodala, da je bila peticija od predstavitve v javnosti 22. aprila podpisana s strani 5285 ljudi.
Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev je dejala, da se je zdi tragično, da se koaliciji, ki naj bi jo sestavljale t. i. levosredinske stranke, v skoraj letu in pol ni uspelo zediniti niti v tem, da bi se pridružile tožbi. “Sprašujemo se, kaj jim manjka, da se odločijo za pridružitev,” je izpostavila in dodala, da jo zanima, kdo v koaliciji je tisti, ki ima težave z omenjeno odločitvijo. Vlado med drugim pozivajo tudi k uvedbi vojaškega embarga na izvoz, uvoz in tranzit, prekinitev diplomatskih stikov, zavzetje za uvedbe sankcij za Izrael. “Vsaka nadaljnja minuta čakanja je preveč, Palestinci in Palestinke časa namreč nimajo,” je še izpostavila.
V vladnem kabinetu se do zahtev niso konkretno opredelili
Ker peticija sicer ni bila osebno prevzeta pred poslopjem vlade, jo je naposled prevzela državna sekretarka Melita Gabrič na zunanjem ministrstvu. Medtem pa so iz vladnega kabineta sporočili, da naša država v zvezi z vprašanjem o Palestini in razmerami v Gazi “ostaja zavezana vrednotam miru, spoštovanja človekovih pravic in doslednega uveljavljanja mednarodnega prava”. Izpostavili so svoje dosedanje aktivnosti, kot je priznanje Palestine, pobude v okviru Evropske unije in Varnostnega sveta Združenih narodov, skupne izjave, doslej posredovano humanitarno pomoč in tako dalje, pri čemer pa se niso konkretno opredelili do zahtev, ki so bile podane s strani nevladnikov.
Med državami, ki so se tožbi Južni Afriki do sedaj že pridružile, je med drugim mogoče najti Španijo, Kolumbijo, Bolivijo, Mehiko, Čile, Turčijo in Libijo. Januarja lani je bilo Izraelu s strani sodišča odrejeno sprejetje ukrepov za preprečitev genocida in zagotovitev humanitarne pomoči ter spoštovanje drugega člena konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida.
Nedavno ugotovili nesprejemljive zlorabe
V drugi polovici aprila smo poročali, da je Mednarodno sodišče v Haagu prišlo do ugotovitve, da je Južna Afrika poskušala predložiti dokaze, ne da bi jih razkrila Izraelu, kar predstavlja hudo kršitev pravnih norm in načela pravičnega postopka. Sodišče je po navedbah Breitbart News poudarilo, da identitete prič in dokazi ne smejo biti prikriti obtoženi državi. Zaradi tega je bil Izraelu podeljen šestmesečni podaljšek, do 12. januarja 2026, za odgovor na obtožbe zaradi resnih postopkovnih kršitev južnoafriške strani.
Ž. N.