To, da morajo davkoplačevalci samozaposlenim v kulturi plačevati prispevke po Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIK), je že od nekdaj bila travestija. Običajni ljudje, ki se komaj prebijejo čez mesec, morajo umetniški eliti, ki očitno s svojim hobijem ni sposobna preživeti na trgu, plačevati prispevke – gre že za več kot 450 evrov na mesec. Ta ugodnost velja za vpisane v razvid samozaposlenih v kulturi poleg vseh ostalih natečajev in štipendij, na katere se lahko prijavljajo. Po novem pa bi ministrica za kulturo Asta Vrečko plačevala še “nevidno” delo samozaposlenih v kulturi.
Kot pravi ministrica: “Prenova statusa samozaposlenih v kulturi se nadaljuje. Prvi korak že ta teden, ko bo na vladi sprejeta sprememba uredbe. Spreminjamo tudi zakon, da bo omogočal karierno dinamiko in drsni cenzus. Omogočili bomo kolektivno ureditev plačil in pravic za samozaposlene. Nova uredba bo upoštevala tudi nevidno delo samozaposlenih, ki je podpora umetniškemu ustvarjanju. Cilj je samozaposlenim omogočiti dostojne pogoje dela in ustvarjanja skozi celotno kariero.”
Morda bi kdo hudomušno pripomnil, da je delo večine samozaposlenih v kulturi v razvidu medijev, ki imajo privilegij brezplačnih prispevkov, “nevidno”, saj gre za ljudi, ki jih očitno trg ne ceni dovolj, da bi se lahko s svojo dejavnostjo (ki je v resnici hobi) preživljali.
Malce bolj zares pa je pomembno dodati, da je širitev definicije samozaposlenih na polje podpore pri umetniškem ustvarjanju v nasprotju z ZUJIK-om. Zakon namreč tak privilegij podeljuje le izrednim umetnikom, ki Slovenijo promovirajo doma in po svetu s svojo vrhunsko umetnostjo. Zdaj pa bo aktivistka stranke Levica očitno nagrajevala še tiste, ki pometajo v kakšnem amaterskem gledališču, ali pa ekshibicionističnemu umetniku pomagajo inštalirati kako skulpturo falusa v atelje sodobne umetnosti. Je v času, ko nas koalicija prepričuje, da denarja ni, res smelo takole razsipavati z davkoplačevalskim denarjem?
Rekorden proračun za kulturo
Kot smo že poročali, pa je denarja očitno dovolj; spomnimo, da je koalicija minuli mesec izglasovala zakon o dodatku za izjemne dosežke na področju umetnosti. Po njem bodo nekateri umetniki prejemali tudi po 3000 evrov mesečno, lansko leto pa je proračun Ministrstva za kulturo dosegel rekord – neverjetnih 308 milijonov evrov. Spomnimo, da smo bili že pred tem blizu evropskega vrha po tem, koliko na leto zapravimo za kulturo per capita na BDP.
Samozaposlenih vsak dan več
Status samozaposlenih v kulturi po ZUIJK poznamo že več kot dvajset let, čeprav se je skozi leta popolnoma izrodil. Če je bil na začetku namenjen za res vrhunske umetnike, ki se ne znajdejo na trgu zaradi tega, ker trg (bojda?) ne ceni visoke umetnosti, pa je danes samozaposlenih v kulturi kar med 3000 in 4000 (številka se ves čas spreminja). Od tega jih približno 2500 prejema financiranje plačila prispevkov s strani davkoplačevalcev. Slovenska javnost recimo do prihoda Janševe vlade ni vedela, da prispevke kot vrhunskemu umetniku plačujemo tudi raperju Zlatku, nekoč pa smo jih (preden je presegel cenzus) tudi pevcu dalmatinskih šund-pop melodij Luki Basiju.
Je to še umetnost?
Besedi “kultura” in “umetnost” načeloma vsakogar spomnita na klasične umetnine v stilu Michelangela, da Vincija, zgodnjega Picassa ali skoraj fotorealističnih detajlov antičnih kipov, izrojena razrednobojna slovenska umetnost pa je nekaj povsem drugega. Levica časti drugačen stil umetnosti, ki nevarno meji na bleferstvo.
“Lahko ti podarim samo užitek” je bil na primer naslov performansa, s katerim se je proslavil igralec in “prostitut” Rok Kravanja, ki mu Ministrstvo za kulturo kot samozaposlenemu v kulturi že od leta 2014 plačuje prispevke, da ne govorimo o “kulturi”, ki jo “izvaja” kontroverzna umetnica Olja Grubić, znana po zloglasni razstavi golih teles v Fotopubu in uničevanju slovenske zastave. Meja med umetnostjo in hobi projekti se je v zadnjem desetletju nevarno zameglila, tako zelo, da celo nekateri resni umetniki na štiri oči povedo, da ne marajo novodobnih, na proračun priklopljenih umetnikov. Zdaj pa bodo nekateri nagrajeni še za nevidno delo? Kje je meja, ko bo ljudem dovolj sprenevedanja, da denarja ni niti za najnujnejše stvari, kulturnikom pa se delijo milijoni? Kako dolgo bomo še zbirali zamaške za hudo bolne otroke, ki jih ZZZS noče zdraviti? Tistih 308 milijonov evrov bi lahko pozdravilo vse bolne otroke z redkimi genetskimi boleznimi v Sloveniji.
I. K.