Predlagane spremembe medijske zakonodaje so naletele na hude kritike s strani obeh političnih polov in zainteresirane javnosti. Noveli zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo pod taktirko Aste Vrečko, očitajo zastarelost, namero po kupovanju medijske zvestobe, finančno podporo najbogatejšim Slovencem, ustvarjanje medijskih koncentracij, poskus omejevanja svobode izražanja spletnih vplivnežev in opozicijskih novinarjev.
Predlagane spremembe pa bi bilo mogoče pojasniti s povsem osebnimi vzgibi ministrice. Ta se je, denimo, v zadnjih dveh letih aktivno promovirala prav v medijih, ki bi imeli največje koristi od povečanja proračunskega kolača, ki bi jim bil vsako leto namenjen.
Da bi lahko bila v ozadju spreminjanja medijske zakonodaje tudi povsem osebna motivacija, je na družbenem omrežju X izpostavil politični komentator Mitja Iršič. “Tajkuna Odlazek in Petrič potrebujeta še več vaših davkoplačevalskih evrov, da se bo Asta lahko še naprej brezplačno promovirala v njunih publikacijah s prijazno-slinavimi članki,” je povedal.
Ministrica za kulturo se je v zadnjem obdobju aktivno promovirala tako v medijih, ki jih obvladuje omrežje Martina Odlazka, kot denimo v Delu, ki ga obvladuje Stojan Petrič. Tradicionalni mediji so ministrici nudili tako platformo za napade na opozicijo kot tudi za promoviranje njenega lika, dela in pogledov. Primer:
Medijski razpis, Odlazkova zlata jama
Že obstoječi medijski razpis, ki ga vsako leto izvede Ministrstvo za kulturo, pa je prava zakladnica za Odlazkov medijski imperij. V začetku prejšnjega leta smo denimo poročali, da je njegovo omrežje na medijskem razpisu prejelo več kot 700 tisoč evrov od razpoložljivih 2,9 milijona evrov. Med prejemniki je bilo seveda najti tudi zgoraj omenjene medije. Več – TUKAJ. Tako visoka vsakoletna pomoč je mogoča zaradi Odlazkove koncentracije medijskih lastništev.
Po predlogu novega medijskega zakona bi sredstva, ki jih država namenja za že obstoječe medijske koncentracije, podvojili. Kot je poročala STA, je država doslej za pomoč medijem namenjala nekaj čez 4 milijone evrov, po noveli zakona pa bi bila ta sredstva leta 2026 še enkrat višja.
Ž. K.