Nedavna naslovnica Reporter Magazina z Milanom Kučanom je zbudila še dodatna namigovanja to, da so predsedniku vlade “šteti dnevi”. Univerzitetni profesor in politični komentator meni, da Reporter daje platformo novim manipulacijam, Kučan pa zopet želi nastaviti novi obraz. “To ni nič novega, to je že počel,” pravi.
Akterji globoke države še vedno ocenjujejo, da ima Reporter še vedno del vpliva na desno volilno telo, s čimer se sicer politični komentator Boštjan M. Turk ne strinja, a meni, da je namen intervjuja nagovoriti desno volilno telo in plasirati nov “novi obraz”, Aleksandra Čeferina “kot neke vrste Cerarja ali pa Goloba, sprejemljivega tako za desnico kot za levico“. Dvomi v uspešnost tega povabila, prepričan je, da bodo “novi obraz” iskali naprej, a da bo to precej težko glede na očitno plitek kadrovski bazen.
“Novi obraz nastavlja Milan Kučan, človek, ki je bil zadnji generalni sekretar Centralnega komiteja zveze komunistov in kot tak nosilec politične in ekonomske moči v državi”, je uvodoma dejal naš sogovornik, ki ga to ne preseneča. To moč je obdržal še iz časov prej omenjene pozicije, “to ni nič novega, to je že počel, spomnimo se samo, kdo je leta 2011 vodil karavano romarjev na Magistrat k Zoranu Jankoviću,” je spomnil.
Gre za neko milo prošnjo Čeferinu
“To neko vabilo Kučana preko Reporterja je sprevrženo,” meni M. Turk, ki pravi, “da Reporter daje platformo novim manipulacijam in nastopa zoper temeljno jedro novinarskega poklica, ki je razkrivati manipulacije,” je bil kritičen do omenjenega medija in do morebitne nerazgledanosti novinarja, ki je intervju s Kučanom opravil.
“To omrežje vedno nastavi svojega človeka, glede na to, da obvladuje večinske medije, se tak in tak del ljudi, “neprebujenih volivcev” na to ustrezno odzove in tako voli,” pojasnjuje in dodaja, da Kučan zdaj v prostor plasira to svojo “mimikrijo”, za katero pa močno dvomi, da bo obrodila sadove.
Razpolovna doba novega obraza je eno leto, to vedo vsi
Kot je dejal naš sogovornik v nadaljevanju, bi moral Čeferin predčasno zaključiti svoj mandat na UEFI, da bi bil lahko prost za pripravo na naslednje državnozborske volitve, hkrati pa lahko predvideva časovno trajanje razpolovne dobe novega obraza, ki je po besedah M. Turka eno leto. O tem bolj podrobno govori tudi v svoji novi knjigi Jetniki svobode, kjer razpolovno dobo novega obraza poveže s t. i. “najbolj vztrajnim mitom v slovenski zgodovini, mitom Lepe vide.[…] Približno eno leto je trajala pri Cerarju, kasneje pri Šarcu in zdaj pri Golobu,” pravi in dodaja, da bi bilo enako tudi s Čeferinom.
Naš sogovornik je prepričan, da se Čeferin zaveda, da bi ga akterji globoke države uporabili in potem odvrgli, kot vse doslej, zato pravi, da “bi ga skrajno presenetilo, da bi se tukaj pustil vpreči za plačo, ki je 10x ali 20x nižja od te, ki jo prejema sedaj, verjetno pa ima tudi sam drugačne ambicije”.
Prebilič se verjetno ne bo odrekel plači evropskega poslanca
Kljub temu, da so volitve razmeroma daleč, naš sogovornik meni, da bo globoka država novi obraz iskala naprej, a se strinja, da bodo imeli pri tem problem, sploh glede na plitkost kadrovskega bazena. Na namigovanja o tem, da bi lahko plasirali Vladimirja Prebiliča, meni, da je zopet vprašanje, “če se bo ta pustil angažirati, saj tudi Prebilič ve, da ga bodo uporabili in odrabili, hkrati pa je zdaj dobro plačani evropski poslanec,” zato predvideva, da iz te stopničke ne bo stopil na nižjo stopničko.
M. Turk pri tem izpostavi drugo spoznanje, o katerem govori tudi v svoji knjigi, in sicer, da v vsakem totalitarnem sistemu (mi smo mehka oblika totalitarnega sistema) obstaja pravilo negativne selekcije. “Vi ne boste dobili poštenih in pametnih ljudi, ki bi nudili in prosili usluge takih ljudi, ker se zavedajo, kaj počnejo.” Pri tem je izpostavil kar nekaj posameznikov še iz časa Jugoslavije, “če pogledate Staneta Dolanca in njegovo biografijo, pa pogledate njegovo stopnjo fotogeničnosti, bo najbrž vsak pritrdil. Enako velja za Zemljariča,” je pojasnil in paralelno s tem primerjal tudi “nefotogenične obraze”, ki že leta vodijo oddaje na RTV.
Meni, da je to produkt totalitarnega sistema, popolnoma zaprt za pluralnost, hkrati pa so skoraj vsi nefotogenični, “da o njihovih siceršnjih retoričnih in intelektualnih sposobnostih ne izgubljamo besed,” je zaključil.
Tanja Brkić