Skoraj pol milijona je v letu, ko smo volili poslance in lokalne oblasti in ko je bil tudi trojni referendum, porabil zasebni Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec, ki ga je ustanovil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Levica), vodi ga pa Nika Kovač. Od kod je 8. marec, ki zadnja štiri leta nima nič zaposlenih in stroškov dela, dobil pol milijona evrov, iz bilanc in njihovega letnega poročila ni mogoče ugotoviti. Finančno dogajanje pa so prikazali tako:
Jim je pa Guerrilla Foundation iz Berlina, ki jim je že leto prej nakazala 30.000 evrov, lani poslala še pet tisoč evrov. Denar so jim leto prej nakazali tudi za dejavnosti ob referendumu za vodo, s katerim so z leve otežili dodatno financiranje protipoplavne zaščite v državi. Računsko sodišče pa je pri presoji financiranja kampanje 8. marca odločilo, da financiranje referendumskih kampanj iz tujine, ki ga zakon prepoveduje, v primeru Zavoda 8. marec ni prekršek. Da so jim iz Guerrilla Foundation tudi lani nakazali denar, kaže podatek iz letnega poročila te organizacije:
Po aplikaciji KPK Erar 8. marec ni imeli doslej niti evra prihodkov, kar kaže, da jim državne institucije denarja niso nakazovale na načine, da bi to KPK lahko prikazala. Kako so jim prihodki, ki so po letnem poročilu od subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in podobnega poskočili v primerjavi s prejšnjimi leti, kaže grafika:
Za kaj so denar porabljali, je deloma znano iz poročil o referendumskih kampanjah, kjer so se prijavili kot uradni organizator, in za prepričevanje ljudi, da ima koalicija strank Svobode, SD in Levice pravico predčasno odstaviti dosedanje šefe in nastaviti svoj vrh RTV Slovenija, porabili 42.065 evrov. Torej, skoraj desetino vsega lani zbranega denarja na svojem računu. Iz svojega rednega računa so za kampanjo sicer prispevali le 4.900 evrov, preostalo pa so zbrali s prispevki na posebnem referendumskem računu. Za kampanjo so denar dobili tudi iz nedovoljenih virov, torej od podjetij in podjetnikov, ta denar so morali pozneje nakazati v dobrodelne namene.
Nakazali so ga društvu za nenasilno komunikacijo, ki ga vodi Katarina Zabukovec Kerin. Več kot Kovačeva je v kampanjo za zavzetje RTVS investirala le stranka Svoboda Roberta Goloba. Niti centa pa, denimo, Nova Slovenija Mateja Tonina, ki so ji v parlamentu vladne stranke dodelile vodenje obeh nadzornih komisij (za proračun in za javne finance) mimo pravil in demokratičnih običajev države, saj bi ti komisiji po rezultatu volitev morala voditi največja opozicijska stranka SDS.
Ko gre za podatke o letnem rezultatu in skupnem bilančnem rezultatu, so številke v bilancah 8. marca nekoliko nelogične. Glede na prihodke in odhodke bi morali lani na letni ravni poslovati s 5.299 presežka, a potem navajajo še 4.550 “drugih odhodkov” in na letni ravni prikazujejo le minimalni presežek. Po znesku sodeč gre za vložek v kampanjo za “depolitizacijo” RTVS. Zakaj to ni bil običajen odhodek, ni povsem jasno. Ko gre za rezultat v celoti pa se številke sploh več ne ujemajo. Podatki, ki sem jih za članek pridobil tako, da sem zanje zaprosil Ajpes, za zavode se namreč ne objavljajo avtomatično, ampak so na voljo TUKAJ. Morda vas bo zanimalo tudi: Zavod Nike Kovač ves čas v minusu. So jim iz tujine plačali kampanje?
Za pojasnila nejasnosti in o virih denarja zasebnega zavoda 8. marec nisem vprašal, ker na moja vprašanja ne odgovarjajo. Delujejo netransparentno. So pa v preteklosti, čeprav mi niso odgovorili, moja vprašanja že javno objavljali in na spletnih omrežjih polemizirali. Več o tem TUKAJ.
Ali pa moja vprašanja o njihovem nenavadnem ravnanju, ko se je zdelo, da javno lažejo, povsem ignorirali. Več TUKAJ.
Celotno poročilo o kampanji pred referendumom o RTVS je videti TAKO.
Peter Jančič
Prispevek je bil prvotno objavljen v Spletnem časopisu