“Uredbe o izvajanju režima se ne da umakniti, člena o vsemogočnih nevladnih tečajnikih iz zakona o zaščiti živali se ne da umakniti, skratka, nič se ne da,” je glede “pripravljenosti” Golobove vlade za pogajanje s kmeti izpostavila eden od mladih kmetov pri Zvezi slovenske podeželske mladine. “Stavek, ki smo ga v zadnjih mesecih nemalokrat slišali od vodstva ministrstva, kadar se govori o zahtevah kmetov. Ne da se! Kakšen bo pa odziv, ko bo kmet rekel, da se od okoljskih avantur ne da živeti?” se ob tem sprašuje.
Golobova vlada je ob nastopu mandata zatrjevala, da bo sama znala prisluhniti in da bo upoštevala stroko. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da vlada v praksi ne misli upoštevati ne enega ne drugega. Ko so kmetje opozorili na nevzdržnost kmetijske politike, se je njihove kritike preslišalo, ko pa so ti napovedali protest, se jih je nemudoma obtožilo, da gre za politični napad proti vladi. Kmetje so navkljub očitkom že večkrat pokazali pripravljenost na pogajanja, a kot kaže, premikov še naprej ni. Toliko o tem, da je vladna stran sploh pripravljena na pogajanja in sprejemanje kompromisov.
Ker je od zadnjega protesta kmetov minil že več kot mesec, so se z zapisom enega od mladih kmetov odločili odzvati pri Zvezi slovenske podeželske mladine. Niti ena protestna zahteva namreč doslej še ni bila izpolnjena, medtem pa vlada oziroma ministrstvo svoje odločitve peljejo naprej. “Takrat smo bili odločni, da če dve osnovni zahtevi ne bosta umaknjeni, ne bomo sedli za pogajalsko mizo in se bodo naši protesti stopnjevali. Slišati je bilo res odločno in smeli smo verjeti, da bomo uspeli,” izpostavlja in dodaja, da so sedaj prišli do ugotovitve, da njihove zahteve niso izpolnjene, njihovi pogajalci pa spet sedijo za pogajalsko mizo, kjer verjetno samo poslušajo: “Ne da se, ker potem ne bo evropskih sredstev”.
Vse je mogoče zaščititi, samo kmeta ne
“Uredbe o izvajanju režima se ne da umakniti, člena o vsemogočnih nevladnih tečajnikih iz zakona o zaščiti živali se ne da umakniti, skratka, nič se ne da. Pri tem pa se sprašujem, kako se še sploh da komu to poslušati?” je kritičen mladi kmet, ki pravi, da bi po vseh teh pogovorih pričakoval, da bodo vsi skupaj pričeli počasi uporabljati besedno zvezo “da se”. Meni, da bi bilo za to potrebno skupno delovanje, ne pa da se vse odvija tako kot sedaj, da je vsak na svojem bregu.
“Nekateri brez težav – predvsem na vladni strani, medtem ko težave za kmete še prihajajo. Res se sprašujem, kaj se bo zgodilo s kmeti, ki z vso pravico ne bodo sledili okoljskim avanturam. Po besedah avanturistov teh kmetov ni veliko in verjetno gre vse skupaj v smer žrtvovanja teh “nekaj” kmetov”,” je izpostavil in dodal, da je v ospredju vse bolj občutek, da bodo ostali sami. “Čeprav morda ne verjamemo, pa vendar lahko pričakujemo, da bodo kmalu režimi uvedeni na celotni Naturi, kajti to se pa seveda da narediti”, je ob tem dodal in poudaril, da je očitno mogoče vse zaščititi, samo kmeta ne.
Ali imamo res takšne težave z dobrobitjo živali ali pa je morda kaj narobe tudi s predstavniki v parlamentu?
V nadaljevanju se je kmet dotaknil zakona o zaščiti živali, ki nadaljuje svojo pot v parlamentu. “Ko smo lahko poslušali vse čustvene izlive poslancev ob predstavitvi zakona, bi človeka res lahko zaskrbelo: ali imamo res takšne težave z dobrobitjo živali ali pa je morda kaj narobe tudi s predstavniki v parlamentu,” se je vprašal in dodal, da ne bi kdo zapisa razumel narobe, da je povsem nedopustno kakršno koli slabo ravnanje z domačimi živalmi. Ob tem pa se sprašuje, ali je res nemogoče umakniti sporni člen. “Spet se govori: Ne da se!”
“Seveda smo lahko v tem trenutku tudi kritični do odločnosti naših pogajalcev. Žal ne poznam odgovora, se pa vse bolj zdi, da bodo prevzeli mišljenje, da se res nič ne da”, je poudaril in dodal, da v resnici še kako velja reklo, če je laž izrečena sedemkrat, postane resnica. “Kmetje smo jim zaupali, stali ob strani, kajti verjeli smo, da ko protestira kmet, država krvavi”, je izpostavil in se vprašal, ali to še velja.
Nazadnje je povedal, da si kot kmet resnično želi, da njihovi predstavniki vztrajajo še naprej, kmetje so vanje položili vso svoje zaupanje, da bodo s strani vlade slišani in uslišani. “Ali še vedno verjamemo, da se ne da nič storiti?”
Sara Kovač