Geert Wilders je prepričljivo zmagal na nizozemskih volitvah in je v najboljšem položaju, da sestavi naslednjo vladajočo koalicijo in morda postane naslednji nizozemski premier. 60-letnega političnega veterana Wildersa so mediji poimenovali kar nizozemski Donald Trump, saj je znan tako po enaki duhovitosti kot strogi protipriseljenski politiki in ljubezni do svoje domovine. Njegova zmaga je nagnala strah v kosti nizozemskim levičarjem, ki se zavedajo, da bo njegova zmaga politično pretresla celo Evropo.
Nizozemski volivci so v sredo oddali svoj glas na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so bile razpisane po razpadu odhajajoče koalicijske vlade pod vodstvom Marka Rutteja. Nizozemska levica je doživela hud poraz, veliko in prepričljivo zmago pa Stranka za svobodo (PVV) pod vodstvom Geerta Wildersa, ki je levici zaradi svoje protiislamske in protipriseljenske politike velik trn v peti. Wildersova zmaga je pokazala, da imajo ljudje dovolj, posledice njegove zmage pa bodo odmevne za celo Evropo. Vprašanje, ki je trenutno še v zraku, je, ali mu bo uspelo sestaviti koalicijo.
Stranka PVV je prepričljivo zmagala na parlamentarnih volitvah, in sicer ima po 94 odstotkih preštetih glasov 37 sedežev. Za desno stranko je v sredo glasovalo približno 2,3 milijona ljudi. Stranki Geerta Wildersa gre bolje kot VVD leta 2021 in 2017, ko je stranko volilo 2,2 milijona ljudi. Leta 2012 je Ruttejeva stranka prejela nekoliko več glasov, 2,5 milijona. GroenLinks-PvdA je v sredo postala druga največja stranka z 1,57 milijona glasov, tik za njo pa je VVD s skoraj 1,53 milijona glasov. NSC je pritegnil tudi več kot milijon volivcev. Stranka Pietra Omtzigta je dobila skoraj 1,3 milijona glasov. D66 je pred dvema letoma dobil več kot 1,5 milijona glasov, letos pa jih je ostalo le okoli 630.000. Najmanjša stranka je Politieke Partij voor Basisinkomen. Dobila je nekaj več kot tisoč glasov. De Groenen je bil pred dvema letoma najmanjša stranka z več kot sto glasovi.
V svojem prvem odzivu, objavljenem v videoposnetku na X, je na široko razširil roke, položil obraz na svoje dlani in zavpil “35!” — gre za število sedežev, ki jih je njegova Stranka za svobodo ali PVV osvojila v 150-sedežnem spodnjem domu parlamenta. Gre za največje število sedežev v njegovi politični karieri. “PVV-ja ni več mogoče ignorirati,” je dejal ob zmagi, poročajo SkyNews “Mi bomo vladali.”
Geert Wilders has been elected in the Netherlands. This is going to be interesting. pic.twitter.com/OasllNzeQY
— Peter Wallace (@PeterWallaceAU) November 23, 2023
Po napovedih ANP se Wildersu obeta kar 37 sedežev, medtem ko naj bi levičarska koalicija pod vodstvom Fransa Timmermansa druga s 25 sedeži, VVD, ki je zadnjih 13 let vodil vlado pod vodstvom odhajajočega premierja Marka Rutteja, pa je preživela žalostno noč in padla na tretje mesto. S predvidenim rezultatom 24 sedežev, kar je eden od članov označil za “katastrofo”.
Wilders je s svojo strastno retoriko že dolgo eden najbolj znanih nizozemskih politikov doma in v tujini. Zaradi njegovih stališč in svetlih las so ga mediji začeli primerjati s Trumpom, toda za razliko od Trumpa se je zdelo, da mu je usojeno življenje preživeti v politični opoziciji. Wilders se je približal vladanju le, ko je leta 2010 podprl prvo koalicijo, ki jo je sestavil Rutte. Toda Wilders se uradno ni pridružil manjšinski administraciji in jo je po samo 18 mesecih na položaju strmoglavil zaradi spora glede varčevalnih ukrepov. Od takrat so se ga glavne stranke izogibale – zdaj ne morejo več.
Kaj je obljubil?
Wilders je zaradi svoje goreče protimigrantske retorike postal tudi tarča skrajnežev in leta živel pod 24-urno zaščito. Na sodišču se je pojavil kot žrtev groženj s smrtjo in prisegel, da ga ne bodo nikoli utišali. Islamski skrajneži so mu neštetokrat grozili s smrtjo, obsojen je bil zaradi žaljenja Maročanov, Britanija pa mu je leta 2009 zaradi kritike islama celo prepovedala vstop v državo. Čeprav je postal znan po svoji protipriseljenski politiki, se je tokrat osredotočil tudi na reševanje ostalih perečih vprašanj.
Wilders bo letos postal poslanec z najdaljšim stažem v nizozemskem parlamentu. Od leta 1998 je član predstavniškega doma, najprej za desnosredinsko Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo, kjer je bil mentor mlademu Rutteju, preden je iz stranke izstopil in ustanovil svojo Stranko za svobodo. Je tudi odločen zagovornik Izraela in zagovarja premik nizozemskega veleposlaništva v Jeruzalem in zaprtje nizozemskega diplomatskega predstavništva v Ramali, domu palestinskih oblasti.
Wildersova svobodnjaška stranka naj bi dobila 3t sedežev, vendar jih potrebuje 76, da bi si zagotovila večino za sestavo vlade. Po izidu volitev je Wilders predlagal desnosredinsko koalicijo, ki bi vključevala nekdanjo stranko odhajajočega premiera Rutteja, novoustanovljeno desnosredinsko skupino Nova družbena pogodba in gibanje kmetov državljanov. Skupaj bi imeli 86 sedežev. Yesilgoz-Zegeriusova je pred volitvami nakazala, da bi bila morda pripravljena vladati skupaj z Wildersom, vendar se je na volilni večer nekoliko umaknila. V Kmečki stranki so sporočili, da želijo sodelovati v koalicijskih pogovorih.
Wildersu so po zmagi čestitali tudi ostali politiki, vključno z Marine Le Pen, Matteom Salvinijem in Santiagom Abascalom, medtem ko je madžarski premier Viktor Orbán zapisal, da so “spremembe tukaj“. Devet občin mora svoje rezultate še prijaviti volilni službi ANP. Prav tako še niso bili prejeti glasovi iz posebnih občin Bonaire, St. Eustatius in Saba ter glasovi po pošti iz tujine.
Tanja Brkić