“Do danes nisem zasledil, da bi g. Kavčiča pričo dogodkov kdo javno obtožil laži oziroma vsaj nepopolnega pričevanja,” je glede pričevanja o dogodkih v Dražgošah dejal zgodovinar dr. Renato Podbersič in dodal, da ko nekdo, najsi bo zgodovinar, novinar ali pričevalec zapiše drugačno videnje od “uradno zapovedane resnice”, ki (pre)pogosto služi zgolj potvarjanju poznavanja preteklosti in legitimaciji “pridobitev rdečega plemstva”, temu sledita molk ali osebna diskreditacija, ki navadno nimata nič skupnega z izpovedanim ali zapisanim. “Ob vsej tej gonji, v kateri prednjači stranka SD na čelu z njeno predsednico, nisem slišal še nič konkretnega, nobene konkretne navedbe kakšne neresnice,” je izpostavil tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič, ki je prepričan, da je kritikom Možina trn v peti le zato, ker že leta razkrinkava tovrstne konstrukte.
Minuli vikend smo si na RTV lahko ogledali TV Utrip, ki ga je tokrat, po petnajstih letih, ponovno lahko pripravil dr. Jože Možina – govoril je predvsem o nedavnem slavju ob 80. obletnici tragičnih dogodkov v Dražgošah in med drugim poudaril, da se Dražgoše nikoli niso zgodile na način, kot se ta dogodek praznuje. Voditeljica stranke SD Tanja Fajon se je na oddajo odzvala ogorčeno, češ da gre za sramoto in da ni opravičila za uredniško politiko, ki ne deluje več v javnem interesu. V podobnem tonu so bili tudi mnogi komentarji levega političnega pola, pa čeprav Možina ni izrekel niti ene trditve, ki ne bi bila skladna z dejstvi in resnico. Vendar pa ima tranzicijska levica, sploh pa ponosni nasledniki komunistov, svojo resnico – in to so očitno pripravljeni braniti na vse možne načine. “Kaj se dogaja? Zaradi Utripa pravkar vabilo na nujno sejo vodstva TV – zame in za odgovorno urednico. Posamezni novinarji RTV po pritisku SD zahtevajo suspenz proti meni in odgovorni urednici. Novinarske in uredniške avtonomije ne omenjajo več,” je sporočil Možina. Bo vsaj novinarski aktiv RTVS obsodil pritiske Fajonove?
Zgodovinar prof. dr. Renato Podbersič je spomnil, da smo na drugo januarsko nedeljo že dolga leta priča tradicionalnemu “romanju” v Dražgoše na zbor tako imenovane slovenske politične “stare levice”. Žal so si “varuhi revolucionarnega izročila” prisvojili tudi ta žalostni kraj narodovega spomina, kjer so nemški okupatorji med vojno pobili 41 domačinov. Kot so nas učili v šolah in tako večinoma še vedno učijo, je bil Cankarjev bataljon konec decembra 1941 na Gorenjskem zelo aktiven v boju proti okupatorju. Na začetku januarja 1942 so se partizani nastanili v Dražgošah, vasi nad Selško dolino. Zgodovinar je pojasnil, da so neprimerno močnejše nemške enote vas tri dni napadale, in sicer od 9. do 11. januarja 1942. Po partizanskem umiku na Jelovico so Nemci vkorakali v Dražgoše, pobili moške prebivalce, ženske in otroke pa odgnali v taborišča ter vas razstrelili. “O (ne)potrebnosti dogodkov v Dražgošah je bilo prelitega že veliko črnila, a kar ne sodi v spekter ‘ohranjanja pridobitev revolucije’, je na Slovenskem očitno obsojeno na utišanje ali odrivanje na rob in pozabo,” je ocenil Podbersič.
Mit o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše in ljudi, je izmišljen in neresničen
Podbersič je še povedal, da je nenazadnje obsežen spominski zapis na tiste žalostne čase pred več kot desetletjem (2010) objavil tudi tednik Družina izpod peresa domačina Franca Kavčiča. Zelo povedni so že stavki ob zaključku njegovega pričevanja: “Mit o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše in ljudi, je izmišljen in neresničen. Resnica je, da je bila vas Dražgoše izbrana načrtno, da so partizani s tem izzivali Nemce. Ko pa so Nemci zasedli vas, so partizani ‘stisnili rep med noge’ in pobegnili na Jelovico, ljudi pa prepustili na milost in nemilost Nemcem. Če tisto zimo 1941/1942 ne bi bilo meter in pol snega, bi se ta neslavna bitka končala v pol ure ali največ v eni uri.”
Izjava ZNP ob poseganju v medijsko svobodo
“V Združenju novinarjev in publicistov obsojamo grob politični napad in sramotenje novinarja RTVS Jožeta Možino, ki je v soboto, 15. januarja 2022, vodil oddajo Utrip, kjer je v 15 minutah skladno z novinarski standardi in etiko komentiral aktualne družbeno-politične teme,” so zapisali in dodatno pojasnili, da je bil Možina zaradi svojega novinarskega dela grobo napaden s strani predsednice SD Tanje Fajon, ki je tudi evropska poslanka. Ta je prispevek novinarja na Twitterju označila za sramoten in neopravičljiv, njega in ekipo pa diskvalificirala, češ da ne deluje v javnem interesu, ampak kot servis vlade.
Možina ni le novinar, ampak je tudi doktor zgodovine
ZNP je navedel, da je Možina doktor zgodovinskih znanosti, ki se je specializiral za drugo svetovno vojno. Zato ne gre samo za mnenje novinarja, ampak tudi strokovnjaka. “V poplavi protestov najrazličnejših ljudi ni bilo zaslediti, da bi mu kjerkoli kdo strokovno oporekal. Vse moti samo njegovo mnenje. Moti jih svoboda govora,” so ocenili in poudarili, da so tovrstni politični pritiski nedopustni. Fajonova bi kot nekdanja novinarka RTV Slovenija morala zagovarjati pluralnost javne RTVS, ne pa da doma in v tujini pomaga vzdrževati medijski monopol politične levice, ki na tak način iz ozadja obvladuje pomembne vzvode oblasti in pači slovensko demokracijo. Posebej zato, ker se Fajonova doma in v Evropi rada razglaša za borko za medijsko svobodo in pluralnost, o odprtih vprašanjih pa redno poroča in seznanja tudi evropske institucije. “Pričakujemo, da bo tudi v tem primeru uporabljala ista merila ter preklicala hujskaške izjave, novinarju Možini pa se javno opravičila. Nedopustno bi tudi bilo, da bi vodstvo RTVS popustilo političnim pritiskom in novinarja kakor koli klicalo na zagovor, kar je sicer neuradno slišati. V Združenju novinarjev in publicistov bomo pozorno spremljali razvoj dogodkov in se nanj tudi ustrezno odzvali,” so še poudarili v ZNP.
Zgodba o Dražgošah je čisti konstrukt in Jože Možina že leta razkriva takšne konstrukte
Tudi sociolog, univerzitetni predavatelj in publicist prof. dr. Matevž Tomšič je pozval kritike, naj navedejo, kaj točno je bilo po njihovem mnenju narobe z Utripom. “Ob vsej tej gonji, v kateri prednjači stranka SD na čelu z njeno predsednico, nisem slišal še nič konkretnega, nobene konkretne navedbe kakšne neresnice,” je izpostavil in dodal, da tudi v samem prispevku ni opazil nobene navedbe, ki se ne bi ujemala z zgodovinskimi dejstvi. Glede dogodkov v Dražgošah, so nastopili pričevalci – torej ljudje, ki so bili priča tem dogodkom in ki nimajo prav nobenega razloga, da bi govorili neresnico. Je pa jasno, kaj je kritike zmotilo pri dotičnem prispevku – moti jih razkrinkavanje njihovih mitov, njihovih zgodb, ki bi jih po Tomšičevih besedah lahko popularno označili s “fake news”. “Zgodba o Dražgošah je čisti konstrukt in Jože Možina že leta razkriva takšne konstrukte,” je pojasnil, zakaj je novinar trn v peti vsem negovalcem komunistično NOB-ejevske mitologije. “So pa tukaj Tanja Fajon in podobni jasno pokazali svojo boljševiško naturo,” je še pristavil predsednik Združenja novinarjev in publicistov.
Zgodovine ne razlagajo več zgodovinarji?
V stranki SD so se sicer medtem končno oglasili tudi s “konkretno” kritiko prispevka, in sicer so poleg tega, da naj bi šlo za “zlonamerno reinterpretacijo zgodovinskih dejstev” navedli, da je Možina v prispevku omenil, da na osrednji spominski slovesnosti ob 80. obletnici dražgoške bitke ni bilo Fajonove – ob tem pa ni pojasnil, da je bila predsednica SD takrat v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. “Žal je v našem prostoru postala stalnica, da zgodovine ne razlagajo več zgodovinarji,” je zapisal Koprivc o prispevku, ki ga je pripravil zgodovinar z doktoratom. Tega, katera zgodovinska dejstva naj bi Možina zlonamerno reinterpretiral, pa Marko Koprivc žal ni znal navesti.
Sara Bertoncelj