Urban Purgar je bil v torek na ljubljanskem okrajnem sodišču obsojen zaradi groženj Tanji Fajon in Jaši Jenullu ter zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Dobil je pogojno kazen enega leta in štirih mesecev zapora s preizkusno dobo petih let. Komaj ko se poglobimo v podrobnosti primera, postane jasno, kako farsično deluje slovensko pravosodje.
Urban Purgar, poznan kot eden izmed članov skupine Rumeni jopiči, je bil obsojen, ker je Tanji Fajon rekel, da je “psica, ki jo je treba likvidirati“. Na prvi pogled zveni res, kot da gre za najmanj zavržno žalitev, hkrati pa za kaznivo dejanje po 297. Členu KZ. Pa je res? Poglejmo podrobnosti primera.
Zgodba se je začela leta 2021. Takrat je celjska tožilka Klementina Prejac zavrgla kazensko ovadbo takratnega notranjega ministra Aleša Hojsa proti Alojzu Brezniku, ki je o Hojsu zapisal, da je “pes, ki ga je treba likvidirati.” Takrat je Purger na svojem Twitter profilu želel preveriti, če bo naše pravosodje z enakimi vatli presojalo tudi, če sam izreče isto kot Alojz Breznik, vendarle zamenja Hojsovo ime z imenom kakšnega levega politika. Zato je objavil popolnoma enak tekst kot Alojz Breznik, le da je ime Aleša Hojsa zamenjal z imenom Tanje Fajon.
Hojsu je legitimno groziti, če pa enako narediš Fajonovi, si obsojen
Tožilka Klementina Prejac je v primeru Aleša Hojsa proti Alojzu Brezniku odločila, da ne gre za kaznivo dejanje grožnje, saj mora biti “grožnja take intenzitete, da je pri drugemu objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje (…), ne zadošča pa subjektivna prestrašenost ali vznemirjenost oškodovanca”.

Če smo pred zakonom res vsi enakopravni, potem je jasno, da bi morala biti sodba tudi v tem primeru enaka – še bolj zato, ker je bil njegov zapis satira in kritika izvirne sodbe v primeru Hojs proti Brezniku, medtem ko so bile Breznikove besede izrečene t. i. “na suho”, se pravi, da je Breznik Hojsu prav zares grozil (spomnimo, šlo je za čas, ko je Slovenija preživljala višek pandemije koronavirusa, ljudje pa so bili še posebej napeti in nagnjeni k nasilju).
A ne – v primeru identičnih besed, izrečenih proti Tanji Fajon, pa je tožilec Jože Čeru takrat ocenil, da gre v primeru Urbana Purgerja za sum storitve kaznivega dejanja po istem 135. členu Kazenskega zakonika 1 – torej za grožnjo – zdaj pa je bil za identične besede, za katere je bil Breznik oproščen, tudi obsojen.

Ludvik Tomšič grozil Janši s smrtjo in bil oproščen
Neodvisno od Purgarja je podobno dokazal že proces proti levemu protestniku Ludviku Tomšiču, ki je na protestih proti nekdanji Janševi vladi – ki takrat še sploh ni bila formirana – kričal “Ubi Janšu!” in “Janšo je treba ubit!”, zaradi česar so prvaka opozicije lastni otroci spraševali, če ga bodo res ubili. Tožilka je predlagala štiri mesece pogojnega zapora, Tomšič pa je bil na koncu povsem oproščen, saj naj bi ob izreku teh besed bil duševno nepriseben – kljub temu, da so ga nekaj dni po izreku spornih besed poiskali predstavniki medijev in je za njih jasno in povsem prisebno povedal, da ničesar, kar je povedal, ne obžaluje, pa tudi v procesu je protestiral proti temu, da ga imajo “za norega”.

Sodba s posledicami
Sodba pa je imela tudi svoje posledice. Uporabnik socialnega omrežja X Tadej Hasićević je zmagoslavno zapisal: “Smrt Janši in janšizmu je dovoljeno in zakonito izražanje, v tem nas podpira tudi državno tožilstvo!!! Groziti Janši in janšistom je torej čisto okej, ne bojte se napadati teh fašistov SF/SN!!!”
Hasićević ima prav. V resnici je tretja veja oblasti dala vsem skrajnežem (dobesedno) licenco za ubijanje. Signal je jasen: desne politike pravosodni delavci dojemajo kot svoje sovražnike, svojim uličnim pajdašem pa dajejo signal, da jih smejo tako ali drugače odstraniti. Na drugi strani so levi politiki tako zaščiteni, da je proti njim prepovedana celo satira. Spomnimo, da je bil zaradi satire na zaporno kazen nedolgo nazaj obsojen tudi Jože Biščak.
Videti je, da je proces putinizacije slovenske države dokončno zaključen. Uradno smo država prvorazrednih putinistov in drugorazrednih svobodomiselnih ljudi.
I. K.
