Če si bomo Golobovo vlado po čem zapomnili, si jo bomo zaradi nenehnih novih davkov, nekompetentnosti in nenehnih podražitev na vseh področjih. Pa smo spet pri podražitvi cen goriv, pri čemer se je občutno podražil dizel, kar je ironično (ali načrtno) glede na to, da vlada stremi k okoljevarstvenim ciljem in je dizel “manj škodljiv”. V vsakem primeru pa se bodo vozniki dizla vozili dražje pri nas kot na Hrvaškem, kjer je ta občutno cenejši.
Opolnoči so se od cene bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja izven avtocest in hitrih cest zvišale. Liter bencina bo po novem stal 1,456 evra, za liter dizelskega goriva bodo morali vozniki odšteti kar 1,504 evra, liter kurilnega olja pa bo po novem stal 1,081 evra. Vlada je zvišala trošarine na vsa tri goriva in ponovno uvedla prispevek za OVE za bencin.
Na bencinskih servisih izven območja avtocest in hitrih cest bo v novem 14-dnevnem obdobju, od 18. 7. 2023 do 31. 7. 2023 za regulirane cene naftnih derivatov potrebno plačati:
- 1,456 evra za liter 95-oktanskega bencina (NMB-95), kar je 1,2 centa več kot doslej,
- 1,504 evra za liter standardnega dizelskega goriva, kar je 2,3 centa več kot doslej.
Za liter ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) brez vključenega stroška prevoza bo v tem obdobju treba plačati 1,081 evra za liter, kar pomeni podražitev za 2,1 cent. Marže trgovcev so v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov izven območja avtocest in hitrih cest za pogonski gorivi omejene in lahko znašajo največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva in 0,0994 evra za liter NMB-95 bencina. Trgovska marža za kurilno olje (ELKO) znaša največ 0,08 evra za liter. Vlada se brani, da se cene trošarin višajo zaradi “javnofinančne vzdržnosti in da si prizadevajo za postopno normalizacijo prilivov v državni proračun”.
Medtem ko so se goriva od 9. maja 2023 do danes postopoma dražila, cene nafte na svetovnih trgih stagnirajo ali padajo. Kot vidimo, so se cene bencina v zadnjih mesecev vidno dvignile za vsa goriva. Sicer za po skoraj nezaznavnih korakih, ki pa so bili izključno posledica višjih trošarin. Slovenska država je to obdobje relativnega miru na trgu fosilnih goriv, namesto da bi poskrbela za državljane in olajšala inflacijske pritiske (kot recimo Hrvaška), izkoristila za polnjenje državnega proračuna. Spomnimo, da cene fosilnih goriv ne vplivajo na inflacijo le neposredno, ampak tudi posredno, saj so vse storitve v tržni ekonomiji povezane s cenami goriva. Država namreč ni pripravljena optimizirati lastne porabe – čeprav jo je fiskalni svet že večkrat opozoril, da je pretirana. Tako na plečih državljanov celi rane prekomernega zapravljanja javnega denarja.
Hrvaška je sicer turistično draga, vendar se ceneje vozijo
Kar je v tem primeru vredno izpostaviti, je dejstvo, da je Hrvaška morda med dražjimi turističnimi destinacijami v Evropi, a ko gre za cene goriva, so med najcenejšimi v Evropski uniji. Po nizkih cenah goriv se s Hrvaško od držav EU lahko primerjajo le Romunija, Bolgarija in Malta, medtem ko imajo vse ostale države EU dražje gorivo od Hrvaške.
Tudi pri njih so šle cene goriva gor, vendar je dizel precej cenejši, kar bi Golobova vlada lahko upoštevala, saj si obupno prizadeva zadovoljiti okoljske cilje za vsako ceno in ti ciljajo predvsem na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v okolje. Dizelski motorji namreč v primerjavi z enakovrednim bencinskim motorjem iste prostornine in generacije v okolje izpustijo 20 do 25 odstotkov manj Co2. Sicer pa – za primerjavo: najdražji bencin v EU imajo Finci, kjer je liter bencina v povprečju 1,96 evra, liter dizla pa 1,86 evra. Zelo drago gorivo imajo tudi na Nizozemskem (bencin 1,99 evra, dizel 1,65 evra), v Italiji (bencin 1,93 evra, dizel 1,78 evra), v Franciji (bencin 1,92 evra, dizel 1,75 evra), na Švedskem (bencin 1,65 evra, dizel 1,89 evra), v Grčiji (bencin 1,87 evra, dizel 1,56 evra) in Nemčija (bencin 1,85 evra, dizel 1,63 evra). Višje cene goriva že, vendar tudi precej drugačen standard.
Ana Horvat