Rusijo čaka že 14. sveženj sankcij zaradi agresije na Ukrajino. Kot je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo ta sveženj Rusiji dodatno otežil dostop do ključnih tehnologij in omejil ruske prihodke od energentov. Spomnimo, da je del teh prihodkov tudi slovenski denar, saj Slovenija še vedno ni zmanjšala odvisnosti od ruskega plina. Na to nas je pred kratkim opozorila Evropska komisija, češ da naša država pripada manjšini petih članic, ki porabe plina od poletja 2022 niso znižale za 15 odstotkov, kot je bilo dogovorjeno na ravni EU.
O novih sankcijah proti Rusiji so danes dogovorili stalni predstavniki držav članic pri EU. Evropska komisija jim je predlog predstavila v začetku maja. “Ta sveženj prinaša nove usmerjene ukrepe in povečuje vpliv obstoječih sankcij, saj zapira vrzeli,” je navedlo belgijsko predsedstvo Sveta EU .
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem sporočila, da bo nov paket sankcij Moskvi še otežil dostop do ključnih tehnologij, pa tudi dodatno omejil njene prihodke od energentov.
Obeta se prepoved izvoza ruskega plina
Sankcije namreč vključujejo tudi prepoved nadaljnjega izvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki v unijo pride iz Rusije. Spomnimo, da so iz Bruslja pred dvema mesecema Sloveniji sporočili: “Slovenija je sprejela ukrepe za okrepitev alternativnih dobav zemeljskega plina, vendar se v resnici še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije.”
Kaj vključujejo prejšnje sankcije
EU je tako proti Rusiji od začetka njene agresije na Ukrajino februarja 2022 sprejela že 14 paketov sankcij. Med ključnimi ukrepi je embargo na uvoz večine ruske nafte v EU, pri čemer je unija skupaj s partnericami v skupini G7 uvedla tudi cenovno kapico za nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države. Ukrepi iz prejšnjih svežnjev pa vključujejo še prepoved uvoza in izvoza blaga, sektorske gospodarske sankcije in izključitev ruskih bank iz sistema Swift.
A.G.