Komisija za preprečevanje korupcije se je odločila da zoper dr. dr. Klemena Jakliča uvede prekrškovni postopek. Ugotovila je, da bi Jaklič ustavnemu sodišču moral po zakonu poročati o svojem statusu samostojnega podjetnika. Jaklič odgovarja, da je določba, ki so jo uporabili v njegovem primeru ni relevantna.
“Določna o prepovedi poslovanja iz 1. odstavka 35. člena ZIntPK oziroma prekrškovni postopek, ki iz nje sledi, za moj primer ni relevantna. Nanaša se namreč na postopke javnega naročanja organov, pri katerih so zaposleni funkcionarji in prepoveduje, da bi organ v postopkih javnega naročanja od svojega funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal blago ali storitve,” je v odzivu zapisal Jaklič.
“Moj primer ni tak, saj sem imel registrirano dejavnost izključno za izvajanje “visokošolskega izobraževanja”, ki pa se je po ureditvi, kot velja v RS, lahko izvaja izključno zgolj na akreditiranih visokošolskih zavodih (fakultetah, univerzah) in na nobenem drugem subjektu. Ker ustavno sodišče seveda ni akreditirani visokošolski zavod, na tem področju sploh ne deluje in tako tudi ne more izvajati javnega naročanja za visokošolsko izobraževanje, obenem pa funkcionar dejavnosti visokošolskega izobraževanja, ki se izvaja izključno na visokošolskih zavodih, že po naravi ureditve, ki velja v RS, ne more opravljati na Ustavnem sodišču,” je še dodal.
In še: “Zato dolžnost poročanja o zaprtju s.p., ki je registriran izključno zgolj za visokošolsko izobraževanje na visokošolskem zavodu, sploh ni predmet določbe dolžnosti poročanja Ustavnemu sodišču oz. prepovedi poslovanja Ustavnega sodišča s funkcionarjem na tem področju.”
Njegovo celotne izjavo sicer lahko preberete spodaj.
Tako so se v KPK lotili Jakliča
KPK je v aprila uvedenem predhodnem preizkusu ugotovila, da dr. dr. Klemen Jaklič ustavnemu sodišču ne v letu 2017, ko je odprl s. p., ne v letu 2024, ko ga je zaprl, ni poročal o predmetnem subjektu. To pa bi po zakonu moral storiti, so sporočili iz komisije.
Kot so navedli v sporočilu, zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da morajo funkcionarji organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja. To so subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. “Med takšne subjekte spadajo tudi subjekti s. p., s katerimi so povezani funkcionarji ali njihovi družinski člani,” so navedli v KPK.
Globa med 400 in 1.200 evri
Zakon za kršitev dolžnosti sporočanja podatkov o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, predvideva prekrškovni postopek in v njem možnost izreka globe v razponu med 400 in 1.200 evri. V skladu z zakonom o prekrških se postopek lahko uvede, če od dejanja nista minili več kot dve leti, zato uvedba za prekrškovni postopek za to ni možna, so ga pa uvedli zaradi neporočanja o zaprtju s. p. v marcu 2024.
Kot so še zapisali na KPK, so ustavnega sodnika o prekrškovnem postopku obvestili, v postopku pa ima pravico podati izjavo o vseh dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. Komisija pa še vedno vodi postopek predhodnega preizkusa na področju premoženjskega stanja, so še navedli.
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je sicer po tem, ko je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič zadevo predala KPK v oddaji Planet 18 na Planet TV poudaril, da je zakon o ustavnem sodišču jasen in popolnoma izrecen. “Pravi, da ustavni sodnik ne sme opravljati poklica in pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca.”
Opravljal le dejavnosti, ki mu jih dovoljuje zakon
“Ta zadnji odstavek razen je izjemno pomemben. Kajti ta določba je ravno tista, ki je v zakonu o ustavnem sodišču drugačna kot v vseh ostalih zakonih, tudi v zakonu o sodniški službi ni te izjeme, tukaj pa je, dobesedno in izrecno,” je še dodal. Na vprašanje, kaj je počel takrat, ko je imel s. p., pa je povedal, da je opravljal zgolj to, kar je dovoljeno skladno z zakonodajo. “Nič drugega, samo predavanja in nekaj malega raziskovalnega dela.”
Na vprašanje, če je imel soglasje predsednika Ustavnega sodišča RS Mateja Accetta za opravljanje te dejavnosti oziroma, ali soglasje za to sploh potrebuje, je pojasnil, da zakon zahteva soglasje predsednice oziroma predsednika Ustavnega sodišča RS zgolj za dopolnilno delovno razmerje (petinsko in tako naprej) in to jim je bilo tudi izrecno pojasnjeno ob začetku funkcij.
A.H.