Včeraj so aktivisti Greenpeacea Slovenija na Blejskem jezeru začeli z novim pogromom proti jedrski energiji. Skrbi jih skladiščenje radioaktivnih odpadkov. A s svojim zaviranjem bodo naredili več škode kot koristi, kot so jo aktivisti “za vodo” v imenu ohranjanja “čiste pitne vode”, ki to sploh ni bilo.
Greenpeace Slovenija meni, da je shranjevanje radioaktivnih odpadkov eden največjih izzivov pri upravljanju jedrske energije, ker zahteva obsežna finančna sredstva, stabilne družbene in politične razmere ter visoko raven strokovnega znanja in regulativnega nadzora.
Njihova akcija nosi podobno sporočilo o potencialni ponovitvi škode, ki so jo povzročili pri prejšnjih okoljskih kampanjah, kot v primeru “referenduma o čisti pitni vodi”. Takrat so s strašenjem prebivalcev o morebitnih nevarnostih za vodne vire uspeli pridobiti podporo, vendar so posledice referenduma povzročile hudo škodo, kar se je še posebej izkazalo v času poplav.
Greenpeace tokrat trdi, da je vprašanje skladiščenja radioaktivnih odpadkov eden največjih izzivov jedrske energije. Čeprav se projekt gradnje odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke premika naprej, jih motijo zamude in podražitve.
Opozarjajo, da Slovenija še nima dokončne rešitve za shranjevanje visoko radioaktivnih odpadkov, kot je denimo izrabljeno jedrsko gorivo. Trenutno pa se sicer izrabljeno gorivo hrani v bazenih in suhem skladišču v Nuklearni elektrarni Krško (Nek).
Kritiki pa opozarjajo, da tovrstne kampanje pogosto povzročijo več škode kot koristi. Tako kot v primeru “referenduma o čisti pitni vodi” bi lahko tudi sedanja prizadevanja za ustavitev jedrske energije povzročila zamude v strateških energetskih projektih, ki so ključni za energetsko neodvisnost Slovenije.
Sara Kovač