Čeprav je Kitajska znana tako po kratenju človekovih pravic manjšinam in cenzuri medijev kot tudi po izkoriščanju otroške delovne sile, je nekdanji predsednik države dr. Danilo Türk zopet začutil potrebo po petju hvalospevov komunistični Kitajski, kjer se je sam nedavno tudi mudil.
V nedavnem intervjuju za medij China Daily je Danilo Türk dosežke Kitajske v zadnjih 75 letih označil kot spektakularne in “izpostavil vlogo Kitajske kot transformativne sile na svetovnem prizorišču, tako gospodarsko kot diplomatsko”. Pohvalil pa je med drugim tudi prispevek države pri reševanju globalnih izzivov, kot so denimo podnebne spremembe.
Türk ni “šparal” s hvalospevi
“Ustanovitev Ljudske republike Kitajske leta 1949 je pomenilo konec stoletja ponižanja in začetek osupljive preobrazbe,” je izjavil in dodal, da se je Kitajska v naslednji desetletjih “razvila v eno vodilnih svetovnih sil, postala je ključni akter v globalnem gospodarskem in tehnološkem napredku”. Preobrazbo vidi kot “edinstven zgodovinski uspeh, ki je Kitajski omogočil, da odigra konstruktivno vlogo pri ključnih globalnih vprašanjih, vključno z mednarodnim mirom in varnostjo ter v boju proti podnebnim spremembam”.
Tukaj pa s hvalospevi nekdanji predsednik države še ni končal. Povedal je, da je od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja opazoval spreminjajočo se vlogo Kitajske v Združenih narodih (ZN). Ta je po njegovih besedah prešla iz “previdnega in odgovornega igralca” znotraj Skupine 77 v globalnega voditelja. “Gospodarska rast je Kitajsko najprej spremenila v tovarno sveta, nato pa v tehnološko in finančno velesilo,” je med drugim dejal in dodal, da je ta “rast imela močan vpliv na svetovno gospodarstvo ter omogočila Kitajski, da odigra ključno vlogo v večstranskem sodelovanju in diplomaciji”. Ob tem je izpostavil “kritično vlogo Kitajske med svetovno finančno krizo leta 2008”, ko je ta po njegovih besedah zagotovila “odločilno podporo za stabilizacijo svetovnega gospodarstva”. Pobudo Belt and Road, ki jo je predlagala Kitajska, je opisal kot “novo razvojno priložnost za velike dele sveta”.
“Slovenija je kot država članica Evropske unije del dobro vzpostavljenih gospodarskih odnosov EU s Kitajsko,” je dejal in opozoril na velik potencial, da se ti odnosi v prihodnjih letih še poglobijo. Med Slovenijo in Kitajsko po njegovo ne obstajajo večji politični spori in se ohranja zgledna raven sodelovanja v okviru ZN. Kot je dejal, sta “državi tesno sodelovali pri občutljivih vprašanjih, povezanih z mednarodnim mirom in varnostjo, ter se učili iz perspektiv druga druge in promovirali skupne mednarodne cilje”. Kitajska je po njegovo za namene okrepitve sodelovanja naredila pomemben diplomatski korak in za slovenske državljane napovedala brezvizumski vstop v državo. Türk je izrazil optimizem glede prihodnosti odnosov med Slovenijo in Kitajsko, še posebej na področjih, kjer lahko državi sodelujeta pri reševanju globalnih izzivov. “Skupaj lahko pomagamo spodbujati progresivne mednarodne cilje,” pravi.
Prav tako je pohvalil prizadevanja Kitajske za “razvoj dostopnih tehnoloških rešitev za ublažitev globalnega segrevanja” in ob tem pozval svet, naj bo drznejši pri uporabi teh inovacij. Kitajsko je nekdanji predsednik označil kot “branik stabilnosti”, zlasti v “času, ko se svet sooča s trenutnimi geopolitičnimi konflikti, kot so naraščajoče napetosti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, ter morebitnimi gospodarskimi motnjami”. Če bi ti konflikti privedli do širših gospodarskih motenj, Türk verjame, da bo svet gledal na Kitajsko kot na ključni vir stabilizacije.
Nedavno se je mudil v Pekingu
Kot je razvidno iz omenjenega intervjuja, se je Türk v petek mudil v Pekingu. Udeležil se je namreč kitajske mednarodne konference prijateljstva, s katero so obeležili 70. obletnico ustanovitve Kitajske ljudske zveze za prijateljstvo s tujino. Slednji je pohvalil organizacijo “zaradi njene pomembne vloge pri spodbujanju medosebnih izmenjav in krepitvi medsebojnega razumevanja med Kitajsko in preostalim svetom”. “Spoznal sem veliko ljudi, ki so se naučili o Kitajski skozi dejavnosti CPAFFC,” je med drugim povedal in združenje spodbudil k raziskovanju novih področij sodelovanja, zlasti povezanih z reševanjem globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe ter spodbujanje miru in varnosti. “Moje sporočilo CPAFFC je preprosto: nadaljujte z dobrim delom, opazujte spremembe v svetu in ponudite nove teme za sodelovanje z vedno večjim številom partnerjev,” je še povedal za konec.
Kitajska krši človekove pravice Ujgurov, prebivalcev Tibeta, Hong Konga, Makaa in celinske Kitajske
Türk je sicer že v preteklosti izrazil podporo in hvalil gospodarski razvoj komunistične Kitajske, zato vsebina nedavnega intervjuja niti ne preseneča toliko. A pri tem je naravnost zanimivo, kako so sicer na levici radi glasni, ko gre za izpostavljanje pomena spoštovanja človekovih pravic, a se očitno to brez težav v določenih primerih pač zanemari. V primeru Kitajske se to nedvomno dogaja, saj je splošno znano, da Kitajska komunistična partija, ki vodi državo, velja za politično organizacijo, ki vodi na področju kršitev človekovih pravic.
Že dlje časa je znano, da država izkorišča prebivalce muslimanske manjšine Ujguri za poceni delovno silo in jih samovoljno zapira v delovna taborišča. Celo Evropski parlament je v nedavni Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2024 ostro obsodil kršitve človekovih pravic “Ujgurov in prebivalcev Tibeta, Hong Konga, Makaa in celinske Kitajske, ki jih izvaja Ljudska republika Kitajska”. Slednji med drugim zahteva, naj kitajske oblasti “nehajo zatirati in ciljati Ujgure s praksami zlorab, vključno z intenzivnim nadzorom, prisilnim delom, sterilizacijami, ukrepi za preprečevanje rojstev in uničevanjem ujgurske identitete, kar predstavlja hudodelstvo zoper človečnost in resno nevarnost, da bo storjen genocid; poziva k zaprtju vseh taborišč za pridržanje”. V luči tega se človek res težko čudi, zakaj se najdejo taki, ki se jim zdi tovrsten hvalospev Kitajski resnično neprimeren.
S. K.