Nova smer kritična do prenizke kazni morilcu Šutarja: “Ali je življenje človeka vredno manj kot deset let zapora?”

Današnja novinarska konferenca društva Nova smer je v ospredje postavila vprašanje zaupanja v slovenski pravosodni sistem ter višine kazni za najhujša nasilna kazniva dejanja. Povod zanjo je bila nedavno izrečena sodba v primeru smrti Aleša Šutarja, kjer je bil storilec obsojen na šest let in devet mesecev zaporne kazni.

Začeli so z izkazom razočaranja nad izrečeno kaznijo. Posebej so poudarili, da je bila višina kazni višja predvsem zaradi dveh predhodnih pogojnih obsodb storilca, medtem ko bi bila sicer še nižja.

“Inštitut državnega tožilca se je razvil zaradi tega, da žrtve oz. družine žrtve ne bi rabile same iskat pravice po sodiščih. V primerih kot je bil ta, se težko znebimo občutka, da je državni tožilec na strani žrtve. Tožilka je že sama začela naštevat olajševalne okoliščine in s tem že avtomatsko znižala kazen storilcu. Sodnica ne more dati višje kazni, kot jo je predlagala tožilka – po navadi, da še nižjo, saj ima nekaj manevrskega prostora, kar se je pa tudi zgodilo. Verjamemo, da se ni to prvič zgodilo, je pa sedaj vsaj bilo medijsko izpostavljeno”, so povedali.

Danes smo v društvu @Nova_Smer opozorili na prenizke kazni za hude zločine.
6 let in 9 mesecev ni dovolj za uboj Aleša Šutarja. In še huje – morilec je dobil “višjo” kazen zaradi dveh predhodnih kaznivih dejanj. Je to pravica? Je to pravosodni sistem, v katerem želimo živeti?… pic.twitter.com/3mTC3Ks3Gb

— Zala Klopčič (@zalaklopcic) May 28, 2026

Ali je življenje človeka vredno manj kot deset let zapora?

Osrednje sporočilo konference je bilo vprašanje, kakšno sporočilo družba pošilja s takšnimi sodbami. “Ali res sporočamo, da je življenje človeka vredno manj kot deset let zapora?” so vprašali in opozorili, da po njihovem mnenju kazni za najhujša nasilna dejanja pogosto ne odražajo teže posledic, ki jih takšna dejanja povzročijo družinam in širši skupnosti.

“To ni samo vprašanje enega primera. To je vprašanje celotnega pravosodnega sistema in vprašanje varnosti v naši državi. Zato danes ne govorimo samo o Alešu Šutarju. Govorimo o vseh žrtvah nasilja. Govorimo o vseh družinah, ki imajo občutek, da je pravica v Sloveniji premehka in preveč oddaljena od ljudi. Govorimo o državljanih, ki izgubljajo zaupanje v pravno državo”, so sporočili.

Primer Aleša Šutarja so povezali tudi z nekaterimi drugimi odmevnimi sodnimi primeri. Spomnili so na dogodek iz leta 2012 v Mariboru, ko je lastnik posestva med nočnim incidentom ustrelil enega izmed napadalcev in bil zaradi prekoračenega silobrana obsojen na 17 let zaporne kazni. Primerjavo so uporabili kot argument za domnevna nesorazmerja v kazenski politiki in vprašanje enotnosti sodne prakse.

V tujini so kazni strožje

V nadaljevanju so so izpostavili, da imajo nekatere države strožjo kazensko politiko pri nasilnih kaznivih dejanjih. Omenili so Združene države Amerike, kjer so za najtežja kazniva dejanja pogosto izrečene dolgotrajne ali dosmrtne zaporne kazni, ter Poljsko, ki je v zadnjih letih zaostrila kazensko zakonodajo. Kot primer bolj doslednega pristopa so navedli tudi Avstrijo in Nemčijo.

Sara Kovač