Ob venezuelskih predsedniških volitvah, ki bodo 28. julija prihodnje leto, je režim Nicolása Madura sprejel dva diktatorska ukrepa, prvi je preprečiti registracijo kandidature Maríe Corine Machado, ki je nesporna voditeljica opozicije, saj je zmagala z 92 % glasov na predizborih opozicije, in drugič, da sproži ostro preganjanje Machadove ekipe in zaveznikov. Eden od ukrepov, ki bo poskrbel za preganjanje političnih disidentov, je zloglasni “zakon proti fašizmu”.
Zaprli so več političnih disidentov. Med zaprtimi je generalni sekretar Machadine stranke (Vente Venezuela) in pet drugih članov njene volilne ekipe. Poleg tega ima šest njenih najtesnejših sodelavcev – vključno z vodjo njene kampanje, medijem in mednarodnimi odnosi – naloge za aretacijo, zato so zaprosili za azil na argentinskem veleposlaništvu v Caracasu.
Novo orodje za preganjanje disidentov
Ker pa Maduro ni zadovoljen z učinkovitostjo preganjanja disidentov, namerava narediti konec vsem oblikam disidentstva s sprejetjem “zakona proti fašizmu”, o katerem so v državni skupščini razpravljali 2. aprila lani.
Predlog zakona je predstavila izvršna podpredsednica Delcy Rodríguez. Ta vključuje štiri poglavja in 30 členov, katerih pravi cilj je prepovedati opozicijo in cenzurirati družbena omrežja. Predlog zakona določa tudi ustanovitev komisije proti fašizmu in mednarodne mreže skupin, gibanj in ustanov, zavezanih boju proti fašizmu.
Zakon o fašizmu, ki preganja vsakogar, ki ni za Madura
Eden najbolj škandaloznih elementov predloga zakona je opredelitev fašizma po dikciji, kot jo je določil venezuelski režim: fašizem naj bi bil vse, kar se poistoveti z “rasizmom, šovinizmom, razrednostjo, moralnim konservatizmom, neoliberalizmom in mizoginijo”. To pomeni, da so zasebna lastnina in konservativne vrednote po dikiciji Nicholasa Madura fašizem.
Kdor zagovarja kapitalistični model, suverenost pred nezakonitimi migracijami, krščanske vrednote družine in življenja ter se ne strinja z radikalnim feminizmom, je po tej definiciji fašist in bi ga lahko zaprli. Kot zanimivost je Delcy Rodriguez izjavila, da je pionir fašizma v Venezueli Alejandro Peña Esclusa, avtor knjige Forum Sao Paulo.
Definicija fašizma venezuelske diktature je podobna definiciji, ki sta ju v kontekstu druge svetovne vojne predstavila Antonio Gramsci in Willy Münzenberg, katere cilj je bil kriminalizirati vsakogar, ki se ne strinja s komunizmom, in zagotavljati, da je tisti, ki ni bil s Stalinom, nujno zaveznik Hitlerja.
V času predsednikovanja Huga Chaveza in Nicolasa Madura je Venezuela postala laboratorij, kjer mednarodna levica preizkuša nove oblike kulturnega bojevanja, da bi jih nato izvozila v druge narode; zato je treba skrbno spremljati oblikovanje mednarodne mreže proti fašizmu, o kateri govori predlog zakona.
I. K.