Vladajoča nomenklatura še ni končala z uvajanjem novih davkov. V prihajajočem letu se namreč obeta nov davek, in sicer plačevanje vodne pravice, ki bo obvezno za večje porabnike vode. Napoved je že razburila nekatere pivovarje in kmetovalce.
“Še en davek za slovenskega kmeta predstavlja še en nož v hrbet kmetu, ki ga golobisti uničujejo,” je v navezavi na napoved uvedbe novega davka na družbenem omrežju X kritičen poslanec SDS Andrej Kosi.
Golobova vlada za razliko od drugih vlad poskrbela za sprejetje ustrezne uredbe
Direkcija za vode, ki deluje v okviru ministrstva, pristojnega za naravne vire in prostor, je po poročanju TVS o tem nedavno začela obveščati vse, ki imajo vodno dovoljenje. V nekaterih primerih je predvideno tudi plačevanje v znesku več tisoč evrov letno. Dajatve bodo doletele tiste, ki so brez koncesije in vodo uporabljajo na podlagi vodnega dovoljenja, kot so mlekarne, vsa vodna črpališča, zdravilišča in polnilnice za pitno vodo. Generalna direktorica direktorata, pristojnega za vode, Lidija Globevnik je za Odmeve povedala, da je zaračunavanje pravice do vode omogočeno že na podlagi zakona iz leta 2002. Ker nobena od vlad do sedaj ni sprejela uredbe, omenjeni davek do sedaj še ni bil uveden.
Globevnikova vztraja, da je bilo sprejetje uredbe nujno, ker je računsko sodišče leta 2008 opozorilo na neenakost. “Podobno sta opozorili tudi Komisija za preprečevanje korupcije in Evropska komisija. Brez sprejetja te uredbe pravzaprav niti ne bi mogli več črpati denarja iz kohezijskih sredstev,” je pojasnila in dodala, da je trenutno plačevanje pravice do vode obvezno za porabnike, ki so sklenili koncesijske pogodbe za rabo vode. To ne velja za tiste z vodnim dovoljenjem. Za slednje se bo to spremenilo, vendar ne povsem za vse. Globevnikova namreč pravi, da se bo nanašalo na tiste, ki bodo dosegli prag, določen skladno z uredbo. Od okoli 5500 porabnikov, ki razpolagajo z vodnim dovoljenjem, bo plačevanje obvezno za približno 2500 izmed njih.
V zvezi s širokim profilom uporabnikov, ki razpolagajo z vodnim dovoljenjem, je povedala, mednje spadajo tisti, ki vodo uporabljajo za tehnološke namene, turizem, namakanje, v različnih proizvodnih dejavnostih, ribogojstvu in pristaniščih. “Gre za vse rabe, ki pomenijo odvzem vode iz narave,” je izjavila in dodala, da vodna pravica pomeni pravico za rabo vode. “To pomeni, da lahko ti to vodo rabiš, čeprav ni nujno, da jo porabiš,” je poudarila.
Zaskrbljenost je vse večja
Male pivovarje iz Savinjske doline je uvedba novega davka vidno presenetila. Predstavniki pivovarne Greengold pravijo, da so porabo vode do zdaj plačevali javnemu komunalnemu podjetju, prav tako tudi vodno povračilo. Sedaj jih čaka še plačevanje novega davka, ki bo sodeč po informativnem izračunu znašal okoli 3200 evrov. “To sta dve mesečni plači za naše zaposlene,” je bila v zvezi s stroškom kritična direktorica pivovarne Marta Rojnik. Zaskrbljenost vlada tudi v Društvu namakalnih naprav.
Društvo namakalnih naprav razpolaga z vodnimi dovoljenji za tri črpališča. “Za 640.000 kubičnih metrov vode iz Savinje bi glede na poslani izračun za vodno pravico plačevali skoraj 5000 evrov letno,” navaja MMC. Alojz Rojnik, hmeljar in predsednik Društva namakalnih naprav Breg–Roje, je pojasnil, da se bo strošek prevalil na njihove člane. “Me je pa že zdaj strah, kako naj jim razložim, zakaj bo treba ta denar pobrati, če vedo, da plačujejo vodo po števcu, plačujemo tudi elektriko po porabljeni energiji,” je povedal za televizijo. Kmet Andrej Kunst, ki je uporabnik namakalnega sistema, je v znak kritike izjavil: “Če v enem letu ne bomo nič namakali, bomo ta strošek še vedno plačali vsi uporabniki.” Zaposleni na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da se nanje obrača vse več zaskrbljenih uporabnikov.
Želja po racionalizaciji porabe vode
Globevnikova medtem v zvezi z informativnimi izračuni pojasnjuje, da so ti izračunani na celotno količino rezervirane vode. “Mnogi imetniki vodnih dovoljenj po naših evidencah porabijo na primer samo četrtino rezervirane vode. S tem informativnim izračunom bi jih radi motivirali, da premislijo, ali to vodo res potrebujejo, in da del količine morda podelijo drugim,” je izjavila in dodala, da gre dogajanje v zvezi s tem davkom v smer racionalizacije uporabe vode.
Ker kmetje ne morejo vnaprej vedeti, koliko vode bodo potrebovali za namakanje, jim nedvomno ne bo šlo na roko, da se morajo porabniki vnaprej odločiti za zmanjševanje količine vode. Globevnikova medtem pomirja, da so imeli kmete posebej v mislih in da bodo za kmetijsko dejavnost dajatve nizke. “Recimo mogoče 10, 30 evrov bo znašala ta dajatev za nekoga, ki na leto rabi več kot 5000 kubičnih metrov vode za namakanje – to je en večji bazen. Ti zneski so torej minimalni, mogoče malo simbolični. Mislim, da so se nekateri malo ustrašili – ne bo jim treba zares plačevati vodnih dajatev,” je izjavila. Več tisoč evrov bodo stroški lahko nanesli v večjih proizvodnih organizacijah. Zbrana sredstva se bodo stekla v sklad za vode, ki je namenjen varstvu voda, vodnih virov, urejanju voda pa tudi zmanjševanju poplavne ogroženosti itd.
Forum za kmetijstvo in podeželje SDS si je zadal več nalog
Odkar je oblast sprejela zakon, ki ureja področje zaščite živali, se je sprožil še dodaten val nezadovoljstva med kmeti. Dodaten davek bo nezadovoljstvo le še okrepil, vsak evro namreč šteje. V opozicijski stranki SDS so zaradi postopanja oblasti že dlje časa kritični. Njen forum, pristojen za kmetijstvo in podeželje, je na današnjem programskem kongresu predstavil svoje prednostne naloge. Med njimi bodo: priprava zakonskih predlogov (o zemljiški politiki, pašnikih, kmečkih pokojninah, upravnih poenostavitvah), redni terenski obiski in stiki s kmeti, organizacija javnih posvetov (mladi na podeželju, prihodnost kmetijstva, reforme EU in SKP), izdelava analiz in predlogov za poslansko skupino SDS, medijska in spletna prisotnost – izpostavljanje dobrih praks in problemov, sodelovanje s stanovskimi organizacijami, proaktivna koalicija z volivci.
📌 Forum za kmetijstvo in podeželje SDS je na programskem kongresu predstavil prednostne naloge.
Dogodek so s svojimi nagovori otvorili:
➡️predsednik Jože Podgoršek,
👑 Ana Stenovec, mlečna kraljica Zelenih dolin,
➡️Tomaž Lisec, podpredsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in… pic.twitter.com/6tu6D7Dp3t— SDS (@strankaSDS) August 24, 2025
“Zavihajmo rokave, po terenu iščemo rešitve in komuniciramo,” je na dogodku med drugim poudaril predsednik Jože Podgoršek. SDS poudarja, da je dogodek predstavljal odlično priložnost za krepitev sodelovanja, izmenjavo pogledov in skupno načrtovanje poti za zaščito kmeta, ohranjanje zemlje in razvoj podeželja. Če bi bilo Golobovi vladi za dobrobit kmetijstva, bi morala ta prisluhniti tistim, ki obdelujejo slovensko zemljo, ne pa da jim še dodatno otežuje delo. Se mar res kdo čudi, da se vse manj mladih odloča za opustitev kmetijstva?!
A. H.