Vlada Roberta Goloba je prvo leto vladavine porabila za politični boj proti opoziciji. Posledično so izostale najpotrebnejše reforme. V prvi vrsti zdravstvena. Zdravstvo se sesuva pred očmi državljanov, čakalne vrste se kljub vsem koalicijskim obljubam podaljšujejo. Pred skorajšnjim odhodom koalicije na poletne počitnice smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za zdravje dr. Alenko Forte. Ocenjuje, da zdravstveni sistem drsi v propadli socializem, vlada pa se je samega reševanja lotila na povsem napačnem koncu.
“Program koalicije je predvsem program stranke Levica. Z Levico drsimo v sistem bivše države, torej socialistični model. Dokler nas bo vodila mantra socialističnih politik, toliko časa ne bo pravih rešitev. Rešitve niso v tem, da gremo nazaj v sistem, ampak da razvijamo sistem naprej, podoben evropskim sistemom. Pot, na kateri smo, o tem lahko pričam kot aktivna zdravnica, se je začela jasno nakazovati s spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bil sprejet v času ministrovanja Milojke Kolar Celarc. Začelo se je zaviranje koncesionarstva, ki se nadaljuje še danes. S to koalicijo pa gremo še trikrat hitreje nazaj v sistem, ki je obsojen na propad,” uvodoma pojasni zdravnica.
Spomnimo: skrajšanje čakalnih vrst je bila ena glavnih koalicijskih predvolilnih obljub. Socialni demokrati so dali najbolj specifično obljubo. Pacientom so obljubili, da bodo čakali na specialistični pregled največ 30 dni. Kmalu po nastopu mandata trenutne vlade so zaradi tega sprejeli interventni zakon. Obljube po enem letu sodelovanja v vladi niso izpolnili. Ravno nasprotno, čakalne vrste so se namreč še podaljšale. Za mnenje o tem, kje se je zalomilo, Fortejeva odgovarja: “Napačno so se lotili problema. Preprosto so vrgli denar v sistem, ne da bi se problema lotili na vsebinski ravni. Dejstvo je, da se veliko diagnostike generira v prazno, saj jim ne sledi noben ukrep. Dokler se generirajo napotnice, s katerimi se skuša razložiti vsak posamezen simptom neke bolezni, dokler ne bomo videli pacienta celostno, toliko časa bo slovenski zdravnik prisiljen v defenzivno medicino in si na ta način “reševal kožo”. Pritisk pacientov je namreč enormen. Ljudje so vedno bolj opremljeni z informacijami. Zdravniki se pogosto pustijo voditi s strani pacienta, medtem ko bi morali bdeti nad diagnostiko. To lahko samo, če imajo pogoje. Družinski zdravniki teh pogojev žal nimajo.”
Pacienti s pravicami, a brez odgovornosti
Del problema se po njenem skriva tudi v zakonu o pacientovih pravicah. Kot pojasni, imajo pacienti v Sloveniji zgolj kopico pravic, ne pa tudi odgovornosti. Zdravstveno reformo bi morali začeti tam, kjer je pacient, in pri stiku s pacientom. To je pri družinski medicini. Gašenje akutnih težav “z vrha”, kot je denimo skušati zmanjševati število napotnic, ne bo uspešno. “Dokler se ukvarjamo s številom napotnic, ne s pravim problemi, torej pacienti in njegovimi težavami, tako dolgo bomo priča temu, da gremo po poti, ki ni dobra za nikogar. Niti za državno blagajno niti za zdravnika,” pojasni.
Sprti trikotnik
V javnosti je veliko zanimanja požela tudi nenavadno lotevanje reševanja problema na politični ravni. Z zdravstvenim sistemom se ukvarja nekakšen oblastni trikotnik s premierjem Robertom Golobom na vrhu, pod njim pa vedrita zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan in predsednik Strateškega sveta za zdravstvo. Ker je Fortejeva predsednica strokovnega sveta za zdravstvo pri stranki SDS, smo jo poprosili za politično analizo v smislu, ali tudi ta konfliktni trikotnik vpliva na neuspešno spopadanje s krizo. Po poročanju RTV naj bi namreč reševanje krize prestavili na čas po poletnih počitnicah.
“Seveda, ker ne najdejo rešitev. O dr. Breclju menim, da je izvrsten zdravnik in da stvari vsebinsko zelo dobro pozna, medtem ko je minister Loredan pač na enem zelo specialnem področju in ne vem, koliko se je pred zasedbo ministrskega položaja sistemsko ukvarjal z zdravstvom. Veliko se je oglašal v zvezi s korupcijo, to je bilo zelo všečno, ni pa to pristop k reševanju slovenskega zdravstva,” razloži. Še posebej je kritična do predsednika vlade. Spomnimo, ta je pred časom prevzel vodenje zdravstvene reforme, kar so mnogi interpretirali kot skorajšnji konec mandata zdravstvenega ministra.
“Predsednik vlade pa prihaja iz čisto druge sfere. Tudi če je doktor znanosti … Ne more zgodovinar, ne more inženir, energetik razumeti zdravstva. Tako tudi sama kot zdravnica ne morem razumeti jedrske fizike. Ne bi si drznila regulirati kar koli na področju jedrske fizike. Gre samo za megalomansko premierjevo idejo, da je sposoben vsega. To je osebnostna poteza predsednika vlade kljub temu, da ne pozna zdravstva,” meni zdravnica in zaključuje, da je v reševanje zdravstva nujna vključitev ključnih deležnikov.
Tukaj sta pacient in zdravnik in dokler se bo gledalo zgolj število izdanih napotnic, bomo daleč od zdravstva, kakršnega potrebujemo.
Gal Kovač