Glavni izvajalec del na drugem tiru med Divačo in Koprom Kolektor CPG je zahteval dodatnih 350 milijonov evrov, podjetje 2TDK pa je zahtevek označilo kot nerazumen, je poročal državni medij. Omenjena zahteva pa je le še dodatno odprla vprašanja o delovanju gradbenega sektorja pod trenutno vlado ter o vlogi ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in njenega tesnega sodelavca, sekretarja Jerneja Pavliča.
Znani zaupnik ministrice za infrastrukturo Jernej Pavlič je po naših informacijah “redni obiskovalec” podjetja 2TDK, hkrati pa naši viri trdijo, da je na tedenski ravni v komunikaciji s ključnimi deležniki v gradbeništvu. “Pavliča v določenih krogih ne kličejo zastonj torbičar,” smo izvedeli.
S prihodom vlade Roberta Goloba so infrastrukturni projekti dosegli neslutene podražitve, kar je odprlo marsikatero vprašanje o smiselnosti in transparentnosti porabe javnih sredstev. Zadnja zahteva Kolektorja CPG o dodatnih 350 milijonih evrov je le še dodatno podkrepila sume, da se v ozadju odvijajo pritiski, ki nakazujejo na možne dogovore med politiko in izbranimi gradbenimi podjetji.
Pavlič – „torbičar“ gradbenega kartela
Naši viri iz gradbenih krogov trdijo, da Pavlič na tedenski ravni kliče vplivne predstavnike gradbenega sektorja. Kakšne so njegove zahteve, ni povsem jasno, toda v ozadju naj bi šlo za “nagrade, provizije. V gradbeništvu je veliko načinov, kako oprati denar”. Po kratkem premoru pa še pripomni: “Pavliča v določenih krogih ne kličejo zastonj torbičar.” Vzdevek bi lahko pripisali njegovi domnevni vlogi posrednika pri finančnih tokovih znotraj domnevnega kartela.
“Gre za konstalacijo, ki jo trenutno vodi pomočnik Alenke Bratušek, njen večni spremljevalec Jernej Pavlič, v kombinaciji z Markom Trampužem iz Kolektorja. Preprosto, vzpostavil se je kartel. Tiha koalicija. Ta kartel dobiva tako dober denar, da je pripravljen pri drugih poslih igrati dumping na istem trgu,” pojasnjuje vir.
Ob tem je potrebno dodati, da Pavlič očitno dobro komunikacijo vzdržuje tudi s 2TDK, podjetje naj bi namreč redno obiskoval. Na 2TDK smo vezano na to trditev naslovili vprašanja, dobili pa smo odgovor, ki ga v celoti objavljamo: “Jernej Pavlič je predstavnik ministrstva, ki se občasno udeležuje sestankov, na katerih so podane vse bistvene informacije o poteku gradnje drugega tira. Po Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT) nadzor nad izvajanjem projekta namreč izvaja ministrstvo za infrastrukturo, zato je ključno, da je seznanjeno s celovitimi informacijami. Družba 2TDK je v skladu z zakonom in koncesijsko pogodbo dolžna redno poročati o projektu pristojnemu ministrstvu, s sestanki, na katerih so prisotni različni deležniki, ki sodelujejo pri projektu, pa se vzdržuje redna komunikacija med vsemi akterji.“
Ignoriranje zahteve o obiskih?
Od 2TDK smo zahtevali tudi izpis obiskov za zadnjih 6 mesecev, vendar so v odgovoru to zahtevo ignorirali. Za izpis obiskov smo jih zaprosili še enkrat, obrnili pa smo se tudi na Kolektor in jih prosili za pojasnilo narave odnosa med Pavličem in direktorjem Trampužem. Odgovora še nismo prejeli.
Alenka Bratušek je že v preteklosti veljala za politično figuro, pod katero so infrastrukturni projekti dosegali neverjetne podražitve. Mediji so že pred letom dni opozarjali na skokovite rasti cen pri projektih železniških postaj v Mariboru, Jesenicah, Novi Gorici in Pragerskem. Opozicija je prav tako opozorila na enormna preplačila, pri čemer naj bi samo pri treh projektih železniških postaj preplačila dosegala 210 milijonov evrov.
Janez Škrabec in Riko – primer izkoriščanja javnih sredstev
Primer nadgradnje železniškega vozlišča Jesenice ponuja dodatne dokaze o netransparentnem vodenju projektov. Z začetnih 80 milijonov evrov se je cena dvignila na neverjetnih 170 milijonov evrov, pri čemer je najnižjo ponudbo oddalo podjetje Riko v lasti Janeza Škrabca. Po informacijah poznavalcev je v tej vsoti zajetih tudi dodatnih 20 milijonov evrov, ki jih bo Riko obdržal kot čisti dobiček, ne da bi imel v lasti en sam stroj za izvedbo del.
Mehanizmi ustvarjanja kartela
Uradno razpisi ne izgledajo sporno, toda v drobnem tisku se skrivajo ključne podrobnosti. V določenih primerih so tehnični pogoji razpisov oblikovani tako, da ustrezajo zgolj enemu izvajalcu. To omogoča izbranim podjetjem, da obvladujejo razpisne postopke, kar vodi v odsotnost konkurence in visoke podražitve. Navedeni primeri in dejstva nakazujejo na obstoj gradbenega kartela, ki pod okriljem vlade pridobiva milijonske vsote iz javnih sredstev. Ob tem ostaja vprašanje, kako dolgo bo takšen sistem sploh še lahko deloval in ali bo odgovornost za te domnevne finančne nepravilnosti sploh kdo prevzel?
T. B.