Moskva zadnje dni svetovno javnost razburja z napovedano izpeljavo referendumov na okupiranih ozemljih Ukrajine. Obenem smo bili priča grožnjam, da so pripravljeni uporabiti vsa sredstva za obrambo državnih interesov itd. Pa je zadeva res tako preprosta? Lahko Putin svet pošlje v “maloro” z enim samim pritiskom na gumb in sproži jedrsko vojno?
Ruski diktator Vladimir Putin je bil jasen: ko je ponovil grožnjo z jedrskim orožjem, je hladnokrvno dodal, da ne blefira. Kljub temu se porajajo ugibanja, ali morda vendarle ne pretirava. Vprašanje je tudi, ali bi navkljub (določeni) uporabi tega orožja sledila apokalipsa. Znano je, da bi bile v tem primeru atomske bombe uporabljene prvič po 2. svetovni vojni. Dobra novica je, da Putin ne more enostavno začeti 3. svetovne vojne z enim samim pritiskom na rdeč gumb na pisalni mizi v Kremlju. Če se odloči za napad, mora ukaz prestati vsaj tri stopnje preverjanja za preprečitev naključne ali nepooblaščene izstrelitve jedrskih raket. Preden bi ukaz dosegel jedrske silose, mobilna izstrelišča in podmornice, bi njegovo poveljevanje potekalo prek treh mož: ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja, načelnika generalštaba Valerija Gerasimova in vodje ruskih jedrskih raketnih sil Sergeja Karakajeva, poroča Daily Mail.
In še potem izstrelitve ne bi sledile nemudoma. Če se od invazije na Ukrajino standardni protokoli niso spremenili, potem bi med vsakim prenosom ukaza sledil 20-minutni premor. S specialnimi kodami je poskrbljeno za prenos ukaza za izstrelitev in informacijo o cilju. Z njimi se preveri resničnost ukaza, ki mora biti avtoriziran. Ti zaščitni ukrepi so ključnega pomena ob upoštevanju velikega ruskega jedrskega arzenala. Ta je ocenjen na 5.977 jedrskih bojnih glav. Gre za največjega na svetu in je večinoma shranjen v 12 skladiščih po Rusiji, od tega pa naj bi bilo kar 1500 jedrskih glav pripravljenih na izstrelitev. Že pred vojno se je Putin hvalil tudi s svojimi novimi hipersoničnimi raketami, ki naj bi bile zmožne zaobiti ameriško protiraketno obrambo, medtem ko bi bilo z manjšimi raketami mogoče zadeti cilje v sosednjih državah. Med njimi v Ukrajini ali bližnjih članicah Nata, kar je mnogo bolj verjetno.
Te rakete so večinoma shranjene v evropskem delu Rusije in v eksklavi Kaliningrad med Poljsko in Litvo. Tam imajo tudi raketni sistem dolgega dosega Kalibr, ki po ruskih informacijah lahko doseže London. Putin pa bi lahko Zahod presenetil še z uporabo sistema Iskander (lansirna naprava na tovornjaku). Takšen izstrelek bi lahko zadel Varšavo ali Stockholm z osemkrat bolj uničujočo bojno glavo kot atomska bomba, ki je padla na Hirošimo. Ima pa Putin na voljo tudi klasične medcelinske balistične rakete, shranjene v silosih v zahodni Sibiriji. Z lahkoto bi dosegle tako London kot tudi Washington. Ne vemo pa, ali ruske jedrske glave še delujejo. Pogodba o prepovedi poskusov pomeni, da niti Rusija niti ZDA že desetletja nista detonirali jedrskega orožja. Upanje vzbuja tudi dejstvo, da sofisticiranost prisluškovalnih zmogljivosti zahodnih držav ne dopušča možnosti, da bi se jedrski napad zgodil iznenada.
Zahodne države stavijo na preventivne ukrepe, na dialog s Putinom
Za obsežnejše izstrelitve bi bila potrebna prava množica ukazov, ki bi jih na Zahodu zagotovo prestregli. Obstajajo tudi vohunske satelitske fotografije, ki bi zahodne države vnaprej opozorile na tovrstno ofenzivo. Verjetno bi imeli na Zahodu celo uro časa za ustrezno pripravo na napade, seveda pa bi za varnost ljudi v tem kratkem času težko poskrbeli in jih zavarovali. V takšnih okoliščinah vsako opozorilo verjetno ne bi povzročilo drugega kot vsesplošne panike, zato zahodne države bolj stavijo na odvračanje jedrske nevarnosti, tudi v prepričevanje Putina, da naj preneha s svojim “sprehajanjem po robu”. Najslabši možni scenarij, denimo za Združeno kraljestvo bi bilo uničenje obsežnih območij države, zdesetkano prebivalstvo in konec oblasti. Sicer obstajajo načrti tudi za takšne primere. Poveljevanje oboroženim silam bi prenesli v Kanado ali ZDA. Prav verjetno pa bi takšen načrt sprožil upor znotraj samega Kremlja. Grožnje pa gre kljub temu jemati z vso resnostjo.
Komentar avtorja prispevka: V javnosti se omenja predvsem možnost uporabe manjšega, taktičnega jedrskega orožja, s katerim bi se Zahod odvrnilo od nadaljnje pomoči Ukrajini in lažje vsililo zahteve Moskve. Resnici na ljubo zadeva ni tako preprosta. Rusija se zaveda, da je Ukrajina nekoč posedovala jedrsko orožje, ki ga je morala zatem oddati (budimpeštanski memorandum). Nekateri tuji poznavalci se strinjajo, da je Ukrajini tovrstna tehnologija prav zato poznana. Ravno tako imajo razvejano uporabo jedrske tehnologije za civilne potrebe … Omeniti gre še, da ne gre za novo tehnologijo … Zadeva ni preprosta, ne moremo pa z gotovostjo trditi, da Ukrajina ne poseduje nobenega jedrskega potenciala. In ni skrivnost, da imata v Evropi jedrsko orožje vsaj še Francija in Velika Britanija itd. Vsega Rusi verjetno ne bi prestregli … Napad na eno članico EU pa tako ali tako aktivira celotno Zavezništvo.
V primeru, da do uporabe (taktičnega) jedrskega orožja kljub temu pride, pa to pomeni dolgoročno osamitev največje države sveta. Spomnimo, da je ključni interes ruske zaveznice Kitajske nova svilna pot, gospodarsko sodelovanje z Evropo itd. Razmetavanje jedrskega orožja zadeve dodatno zaplete. In kdo je pripravljen kupovati radioaktivno žito? Morda revnejši prebivalci tretjega sveta. Zadeva bi brez dvoma imela resne, večplastne globalne posledice. In ali bi Kitajska žrtvovala svoje ključne interese v zameno za reševanje Putinovih zgrešenih interesov? Kaj bi to pomenilo za diplomatsko, gospodarsko itd. sodelovanje z Zahodom in ruske manjšine po Evropi (svetu), verjetno dobra prispodoba za to, kar bi sledilo. Si Putin res želi to? Mu je podobno vseeno za narod in državo, kot je bilo Hitlerju v bunkerju tik pred smrtjo? Je res takšen sociopat kot nekateri trdijo? Rusija je država z neizkoriščenimi potenciali, bogata s surovinami in z dobro geostrateško pozicijo, ki bi jo ob rastočem pomenu Azije lahko izkoristila.
Toda njena gospodarska moč je manjša od Italije … Za vzor bi lahko imela nekdanjo sovjetsko republiko Estonijo. Kako je ta prosperirala! Se da, če se hoče v več kot treh desetletjih … Velikost je slab izgovor. Rusijo nažira korupcija. Namesto za razvoj, gredo velike vsote denarja za vladajočo smetano, za jahte in dvorce. Tudi na (pogosto) slabo opremljeno vojsko se pozablja … Se pa skuša uveljaviti neke zastarele geopolitične cilje iz 20. stoletja – obnoviti nekakšno Sovjetsko zvezo … To, da je raja obsojena na vodko, krompir in repo, da ima na podeželju stranišča za hišo, zanikrne ceste itd. tako ali tako nikogar na Kremlju ne zanima. Samo, da so vesoljske ladje in rakete Sarmat in da se jih Zahod boji … Dejstvo je, da se Putinova Rusija s priključitvijo že zasedenih območij ne bo ustavila. Vprašanje pa je, ali bomo pristali na dokončno porušenje svetovnega reda, vzpostavljenega po 2. drugi svetovni vojni, s sklicevanjem na napake ZDA, Nata in Zahoda? Če da, potem se ne čudimo, če bo čez čas podobna usoda doletela Prekmurje in Primorsko, kot je že doletela Krim.
Domen Mezeg