“Kdor nikoli ni občutil lakote, ne more vedeti, kaj pomeni biti lačen. Tako tudi tisti, ki ni nikoli ni živel v nesvobodi, ne ve, kaj to je,” je v povezavi z novo vladajočo politiko zatrdil Franci Feltrin, aktivni sodelavec v koaliciji Demos, ki na poti slovenskega osamosvajanja niti pri snovanju in sprejemanju nove Ustave RS in Ustavnega zakona ni izključevala drugače mislečih (komunistov).
Franci Feltrin se ne strinja s politiko revolucionarnih groženj po maščevanju Gibanja Svoboda, ki se zavija v besedo “svoboda”. Tisti, ki ni nikdar živel v nesvobodi, po Feltrinovih besedah ne ve, kaj svoboda sploh je. “Pri tem ni pomembno, ali gre za enega samega človeka ali za desettisoče državljank in državljanov, ki vas nismo volili. Mislim, da ste nasedli politikom, ki glasno kričijo: “‘Uničimo zatiralce‘, torej uničimo slovenski narod, Slovenijo, cena za to ni pomembna.”
Ustava določa človekove pravice, ne pa ulična evforija niti histerija ob svobodi leta 1945
Feltrina preseneča, da je Golob kot “akademski intelektualec” nasedel ulični evforiji po maščevanju in rušenju vsega, kar ni po njihovi meri. “In tej evforiji ob veliki zmagi obljubljate celo politično udejstvovanje. Oblast ulice pomeni anarhijo in brezvladje. To so dve leti zahtevali nekateri anarhisti.” Leta 1991 smo v Ustavo RS kot najvišjem državnem aktu v členih od 14–56, II. poglavje, Človekove pravice in temeljne svoboščine, jasno in nedvoumno zapisali človekove pravice in svoboščine, ki so namenjene vsem, ne zgolj izbrancem, pa čeprav izvoljenim, kot s svojimi somišljeniki poudarjajo že od prvega dne, ko so se podali v slovenske politične vode.
“Moje osebno razmišljanje je, da so vas obuli v (svoje) politične škornje, da nas boste za njihove rabote znova razdelili na naše in vaše. Nekateri smo to histerijo ob svobodi doživljali po letu 1945, ko so komunistični agitatorji po slovenskih mestih in krajih razglašali svobodo, na desettisoče rojakov, slovenskih domoljubov, pa je mučeniške smrti umiralo in umrlo: od nedolžnih otrok do nič krivih očetov in mater, in so po slovenskih gozdovih odmevali rafali in detonacije osvoboditeljev,” je poudaril Feltrin.
Naduto napovedovati, koliko časa boš vladal, je mogoče le v nedemokratični družbi
“Spoštovani predsednik Gibanja Svoboda, ali bomo v času vašega vladanja zatirani tisti, ki nismo bili vaši volivci in se ne strinjamo z vašimi vzvišenimi toni, da boste poslušali ulico, ki ji ni nič svetega, ne nas, opozicije. Ali pa se moramo sprijazniti s tem, da je bolje, da zapustimo svojo rodno deželo, da vam ne bo morda treba preštevati naših trupel, kot so v času štiriletnega mandata verbalno javno razglašali poslanci levice in nas pošiljali na množična grobišča, kot se je dogajalo za slovenski narod krvavega leta 1945?” se sprašuje Feltrin.
Feltrin se sprašuje, če bo Golob končno spoznal, da so ga zelo grdo izkoristili stari levi politični aktivisti in ulični razgrajači, lačni – ne oblasti, pač pa brezdelja, denarja in razgrajanja. “In še nekaj. Se vam ne zdi, da je edino v nedemokratično urejeni družbi naduto napovedovati, kaliko časa boš vladal, da boš izpolnil svojo slo po oblasti, kar politično pomeni: biti nadoblast? Hierarh!” je kritičen in dodaja, da se mu po tovrstni izjavi zdi, da Golob sploh ne pozna Ustave RS, kaj šele zakonodaje, ki iz nje izhaja in je temelj demokracije.
“Vem, da boste rekli, češ kaj pa je delala prejšnja oblast. Ni nas delila ne zatirala,” je poudaril in spomnil, da je vlada Janeza Janše delovala v izrednih razmerah. Poudarja, da je Golob v času samostojne Slovenije postal akademik, v teh letih slovenske demokracije pa tudi energooligarh, ne pa zatiran državljan, kot se prikazuje javnosti. “Je pa tudi Janševa vlada iskala svoji politiki lojalne strokovne ljudi, kar je popolnoma normalno za vsako oblast na tem svetu. In kaj počnete vi, ko v svoje vrste sprejemate politike, ki jih ljudstvo ni izvolilo? Da o njihovi nestrokovnosti ne izgubljam besed,” je dodal.
Svoboda je zlorabljen pojem, čeprav pomeni pomembno vrednoto
“Svoboda je danes prav iz vaše strani kot človeka, ki naj bi spoštoval vse državljanke in državljane, zlorabljen pojem. Prav tako kot si je Nika Kovač zamislila referendum o vodi,” je kritičen. To sta namreč po njegovih besedah dve življenjski vrednoti. “Brez prve se kljub težavam da živeti in živi na milijarde ljudi, medtem ko je brez druge, vode, konec vsakega življenja,” je jasen. Pri obeh pojavih, ki sta pristala na političnih poljih, je za prvo po Feltrinovih navedbah popolnoma jasno, da je svoboda pomembna vrednota, ni pa edina ne prva. “Ko se pri tem postavi neviden in celemu svetu neznan sovražnik, kot je covid-19, pa ni več šale. Zato pa imamo 16. člen Ustave RS in Zakon o nalezljivih boleznih, po katerem se mora zgledovati vsaka vlada in tudi Ustavno sodišče. Žal! Slovensko Ustavno sodišče tega ni upoštevalo.”
Gibanje Svoboda se zgleduje po sistemu, kjer je vladala nesvoboda, vrednote pa izginjajo
“Je pa tudi res, da se člani Gibanja Svoboda, kot smo številni doživeli in doživljali, zgledujejo po času, ko nam je vladala nesvoboda, pa na to nismo smeli protestirati ne posamezniki ne mediji. Spominjam se, ko me je po mojem 18. rojstnem dnevu vprašal kolega, če se vpišem v partijo, in ker se nisem strinjal in sem se nekoliko celo norčeval, me je prijavil nadrejenemu,” je izpostavil in dodal, da je bil zagovor buren. Tovariš partizan, prvoborec, sekretar partijske celice, ga je najprej trdo poučil, kaj vse je partija storila in nas osvobodila, da jim je bilo bolje in da ga lahko pošlje na prevzgojo. “Seveda sem se teh njegovih besed ustrašil in sem se hitro posul s pepelom rekoč, da prihajam iz krščanske družine in da je bil moj oče zaveden TIGR-ovec,” je pojasnil.
Pogled je uprl v njegov prestrašeni obraz. Se dvignil. Svoj pogled uprl skozi okna, se obrnil k njemu in dejal: “Veš fant, saj imaš prav. Zapomni si: dokler bomo vladali mi, komunisti s krščansko vzgojo, nam bo nekako šlo. A gorje vam, mladim, ker boste doživeli, da vam bodo zavladali naši otroci, ki teh vrednot ne bodo imeli več.” In res se nam to dogaja danes, je prepričan Feltrin. Vrednote so namreč izginile iz politike, izobraževalnih in socialnih kot tudi iz medijskih ustanov, ki sledijo temu, da se dobro prodaja slaba novica. “Ljudstvo jo kupuje in bere! Kdo?”
Časnik