Včeraj se je pred državnim zborom zbrala skupina nezakonitih migrantov, ki od države zahtevajo prenehanje deportacij in “pravico do dovoljenja za prebivanje za vse, ki delajo, in konec rasističnega obravnavanja s strani policije in vlade”. Spremljal jih je državni sekretar iz stranke Levica Dan Juvan in znan aktivist levice Miha Blažič, znan pod svojim glasbenim aliasom N’toko.
Državni sekretar je na dogodku izpostavil, da si stranka Levica in ministrstvo za delo prizadevata, da bi se čim večjemu številu nezakonitih migrantov omogočilo dovoljenje za delo. “Na tem mestu tudi pozivam ostale politične stranke in resorje, predvsem ministrstvo za notranje zadeve, naj prisluhne prošnji teh ljudi in jim omogoči normalno delo, življenje in bivanje v Sloveniji,” je dodal. Gre za isto stranko, ki je nasprotovala ustanovitvi demografskega sklada, katerega namen je bil spodbujanje demografskih politik, ki bi na dolgi rok rešile težavo pomanjkanja delovne sile. Zaradi nasprotovanja seriji samoumevnih politik se je v javnosti ustvarilo prepričanje, da je resnični cilj stranke Levica raznarodovanje oz. ustvarjanje multikulturne družbe in ne skrb za posameznike, ki so ubrali pot pod noge in se na neki točki znašli v Sloveniji.
Nobena država ne more obstajati brez migracij. Te so tako rekoč spremljevalec človeštva. A odgovorne države izvajajo tudi odgovorno migracijsko politiko. Pomeni, da se same odločajo kdo, zakaj in za koliko časa lahko vstopi v državo, še preden ta oseba vstopi v državo. Po začetku masovnega migrantskega vala, ki je zasul Evropo leta 2016, se je začela širom stare celine sprejemati serija neodgovornih politik, ki bi jih lahko strnili v skovanko “politika odprtih vrat”. V jedru tovrstnih politik je (preprosto povedano), da nezakonitih migracij ni potrebno preprečevati, temveč jih le usmerjati. S tem si je predvsem zahod Evrope nakopal številne težave, od ekonomskih do varnostnih. Prišleki s svojimi kvalifikacijami pogosto niso ustrezali potrebam na trgu dela, prihajalo je tudi do terorističnih napadov, saj se temeljitega varnostnega preverjanja preprosto ni izvajalo, kot tudi do uvoza nacionalnih konfliktov prišlekov na evropska tla.
Kako je torej razumeti zahteve nezakonitih migrantov, ki smo jih slišali včeraj pred državnim zborom? Arinze Bauldwin Anumuduihe iz Nigerije je denimo dejal: “Vsak dan trdo delamo, prispevamo k družbi in plačujemo davke. Mi smo tisti, ki skrbimo za polne police v nakupovalnih središčih, mi smo tisti, ki čistimo javne prostore, mi smo tisti, ki pripravljamo in dostavljamo hrano, mi smo tisti, ki vzdržujemo hotele in restavracije. To delo z veseljem opravljamo, vendar, ali nam v zameno ne pripada nekaj osnovnega spoštovanja?”
Delno jim je za N1 odgovorilo ministrstvo za notranje zadeve. “Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito koristiti,” so zapisali na ministrstvu. Z drugimi besedami, prosilci za mednarodno zaščito po zakonu ne morejo izbirati držav, v katerih se bodo nastanili.
Državna strategija masovnega uvoza in integracije migrantov
Sicer pa so včerajšnje zahteve na zboru migrantov izzvenele nekako neobveščeno ali nestrpno. Kot smo poročali v preteklih dneh, vlada pripravlja strategijo masovnega uvoza in integracije migrantov ter povečanja azilnih kapacitet za njihovo nastanitev. Tovrstne strategije so v tujini spodletele, saj države niso dovolj temeljito predhodno varnostno preverjale prišlekov niti niso preverjale, ali za njihova znanja in sposobnosti obstajajo delovna mesta, na katerih bi se lahko zaposlili. Slovenija se je očitno odločila ponoviti napake iz tujine. Gre za politiko, ki na koncu dneva škodi vsem vpletenim. Tako prišlekom, ki v državi ne morejo v polnosti razviti svojih potencialov, kot davkoplačevalcem, ki plačujejo napake politike “odprtih vrat”. Več – TUKAJ.
Ž. K.