Aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač vodi dva zasebna zavoda ter od julija 2025 še svetovalno družbo Roses and Solidarity, d. o. o. Podatki iz letnih poročil na AJPES, ki jih je v podrobni analizi na spletu zbral profil Slovenc (@slovenc99), kažejo, da sta zavoda v obdobju 2022–2025 skupaj izkazala 2.991.744 evrov prihodkov.
Večina sredstev prihaja iz tujih skladov in fundacij. Zavoda v vseh letih navajata nič zaposlenih. Skupaj s prihodki družbe trije subjekti v istem obdobju dosežejo kar 3.078.461 evrov.
Dva zavoda na istem naslovu, brez zaposlenih
Inštitut 8. marec (ustanovljen 2016) je v letih 2022–2025 ustvaril 2.206.047 evrov prihodkov:
- 2022: 460.152 €
- 2023: 398.559 €
- 2024: 732.685 € (več kot dovoljena meja volilne kampanje za stranke, ki je znašala 679.341 €)
- 2025: 614.652 €
Zavod za zaščito in napredek reproduktivnih pravic My Voice, My Choice (ustanovljen februarja 2024) je v dveh letih zabeležil 785.697 evrov:
- 2024: 484.800 € (prijava Evropski komisiji)
- 2025: 300.897 €

Oba zavoda imata isti naslov. V finančnih izkazih za vsa leta kot povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur navajata 0. Večji del odhodkov predstavljajo stroški zunanjih storitev. Pri Inštitutu 8. marec so ti v obdobju 2022–2025 znašali 2.040.377 evrov (približno 92,5 % prihodkov). Prihodkov od lastne prodaje ali dejavnosti po letnih poročilih praktično ni. Sredstva Inštituta konec 2025 so znašala 478.148 evrov, pri My Voice, My Choice pa 312.859 evrov.
“Svetovalna” družba z visokim dobičkom
Julija 2025 je Kovačeva ustanovila družbo Roses and Solidarity, svetovanje, d. o. o., katere edina lastnica in direktorica je. V skrajšanem poslovnem letu (približno 5,5 meseca) je družba ustvarila 86.716,90 evra čistih prihodkov od prodaje in 41.675,26 evra čistega dobička (marža okoli 48 %). Stroški dela so znašali 31.191,72 evra (povprečna mesečna bruto plača okoli 4.645 evrov ob 0,42 zaposlenega na podlagi delovnih ur). Osnovni kapital je 7.500 evrov, donos na kapital pa visok. Iz izkazov ni razvidno, kdo so bili naročniki storitev.
Viri financiranja: pretežno tuji skladi
Večina sredstev je tujega izvora, o čemer smo v preteklosti že velikokrat poročali. Nekateri donatorji niso razkriti, med razkritimi pa so med drugim:
- Open Society Foundations (Sorosovo omrežje): med drugim 80.000 USD (2022) in 250.000 USD za obdobje 2023–2026;
- Fondation RAJA–Danièle Marcovici: 275.000 € (kampanja 2024–2025);
- Meliore Foundation: 250.000 €;
- Alliance for Gender Equality in Europe: 110.000 €;
- IPPF (International Planned Parenthood Federation): okoli 105.000 € (2024–2025);
- Hartefact Foundation: 3 × 30.000 €;
- Guerrilla Foundation: 30.000 € (prej);
- Marlene Engelhorn: 120.500 € (2025);
- mikrodonacije in drugi.
Iz slovenskega javnega proračuna (ERAR) je Inštitut prejel le 108,63 evra (Občina Žirovnica). Kovačeva je v preteklosti poudarjala, da se ne prijavljajo na državne ali občinske razpise. Zakonsko politične stranke ne smejo prejemati tujega denarja ali donacij pravnih oseb, medtem ko je to za nevladne organizacije dovoljeno. Visoki prihodki zavodov v volilnih in predvolilnih letih ter njihova politična aktivnost (kampanje, pobude, angažma proti določenim politikam) so zato sprožili vprašanja o vplivu in transparentnosti.

Prihodki so se močno povečali v obdobju vlade Svobode, SD in Levice (2022–2025), pred tem pa so bili pri Inštitutu simbolični. Kampanja My Voice, My Choice je zbrala več kot 900.000 evrov donacij in več kot milijon podpisov za evropsko državljansko pobudo o dostopu do abortusa.
Ko so novinarji oktobra 2026 Kovačevo vprašali o podjetju Roses and Solidarity, je odgovorila, da delo opravlja v tujini, ne z državnimi podjetji in ne prek razpisov, da plačuje davke v Sloveniji, ter prekinila novinarsko konferenco z besedami “Ful ste luškani s temi vprašanji”. Zanimivo (ali pa tudi ne) je, da levi in osrednji mediji, ki pogosto sodelujejo z nevladnimi organizacijami in delijo podobne politične usmeritve, niso dodobra in vztrajno zahtevali pojasnil o izvoru njenih sredstev. To bi bilo precej pomembno vprašanje glede na njeno aktivno politično udejstvovanje, kampanje, mobilizacijo in vpletenost v javne razprave, ki presegajo ozko nevladno delovanje.
V osrednjih in levih medijih je bil poudarek pogosteje na njenih kampanjah in sporočilih kot na vprašanjih o transparentnosti financiranja, naročnikih storitev ali morebitnih povezavah z zasebnimi s.p.-ji sodelavcev.

Ob njeni politični aktivnosti – kjer zavodi z večmilijonskimi prihodki delujejo v prostoru, kjer stranke same ne smejo prejemati tujega denarja – bi bilo pričakovati bolj sistematično in vztrajno poizvedovanje o virih, podobno kot pri drugih politično aktivnih akterjih, dejstvo oziroma zaključek, do katerega je prišle tudi profil na x pa je: “Profesionalni aktivizem je dober biznis. Številke govorijo same zase. Promoviranje splava, LGBTQ, palestinske agende ter politično udejstvovanje se očitno zelo dobro plača”.
Tanja Brkić
