“Menim, da bi v primerih streljanj in drugih nasilnih dejanj, iz katerih izhaja sum storitve kaznivega dejanja, npr. povzročitve splošne nevarnosti, moral ogled kot preiskovalno dejanje obvezno opraviti preiskovalni sodnik, in ga ne prepuščati policiji, kot se to v praksi redno dogaja. Vsakršna zloraba takšnih izjemnih pristojnosti bi pomenila resno tveganje za ustavni red in zaupanje državljank in državljanov v demokratične institucije,” meni bivši šef policije Anton Olaj.
Vlada je 5. novembra 2025 odločala o t. i. Šutarjevem zakonu, ki ga je premier Robert Golob napovedal po smrti Aleša Šutarja v Novem mestu. Zakon prinaša ostrejše ukrepe proti nasilju: vstop policije v stanovanja brez sodne odredbe na rizičnih območjih, višje kazni za nasilništvo, uradni pregon in umik kriminala z ulic. Neuradno ne bo odvzemal otroških dodatkov, temveč bo denar upravljal center za socialno delo. Kritiki opozarjajo na ustavne spore in prenagljenost, saj država že ima dovolj orodij.
Hkrati vlada razpravlja o aktivaciji 37. člena zakona o obrambi za mešane patrulje vojske in policije v primeru migrantov (brez izrednih razmer). Predsednica Nataša Pirc Musar in policijski sindikat nasprotujeta; vojska naj bo zadnji ukrep. Zakon bo javnosti predstavljen po seji. Posebej veliko prahu je v javnosti vzbudila možnost policijskega vstopa v stanovanja brez sodne odredbe. Spomnimo, da zadevo že ureja 53. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).
Policisti v Dobruški vasi (Foto: Policija)
Komentar bivšega generalnega direktorja policije Antona Olaja: “Obstoječi Zakon o kazenskem postopku v 218. členu že sedaj določa, da smejo policisti tudi brez odredbe sodišča stopiti v tuje stanovanje in po potrebi opraviti hišno preiskavo pod določenimi pogoji. Razumeti je, da želi sedaj vlada te pogoje še razširiti na območjih, ki bi veljala za varnostno tvegana. S tem se menda želi doseči, da bi bile hišne preiskave v romskih naseljih opravljene čim prej in ne šele čez nekaj dni.
Do takšne ureditve sem kritičen.
Menim, da bi v primerih streljanj in drugih nasilnih dejanj, iz katerih izhaja sum storitve kaznivega dejanja, npr. povzročitve splošne nevarnosti, moral ogled kot preiskovalno dejanje obvezno opraviti preiskovalni sodnik, in ga ne prepuščati policiji, kot se to v praksi redno dogaja.
Preiskovalni sodnik bi tako na samem kraju, potem ko je neposredno seznanjen z vsemi okoliščinami in dejstvi, lahko takoj “ustno” odredil izvedbo hišne preiskave, torej brez predhodne pisne pobude policije in pisnega predloga tožilca. Tako bi o vstopu v stanovanje odločal sodnik in ne policist. Preiskovalno dejanje pa bi bilo mogoče opraviti nemudoma. Menim, da bi tako obstajala zadostna varovalka pred morebitnimi zlorabami.
Skupni nadzor policije in vojske na južni meji (Foto: sta)
Dejstvo je, da je policistov premalo, zato sem naklonjen ideji, da bi vojska bila angažirana kot pomoč policiji v okviru obstoječe pravne ureditve. Varovanje javnega reda je prvenstveno naloga policije, ne pa vojske.
Morebitna odločitev o aktivaciji tega člena mora zato temeljiti na transparentnih podatkih o varnostni situaciji, da bo javnost natančno obveščena o razlogih za ukrep. Vsakršna zloraba takšnih izjemnih pristojnosti bi pomenila resno tveganje za ustavni red in zaupanje državljank in državljanov v demokratične institucije.”
