Ruski izobraževalni center Alabuga Polytech ponuja mladim, vključno z mladoletniki, starimi od 15 do 17 let, iz okupiranih delov Ukrajine, plačane programe za učenje in delo v ruski industriji brezpilotnih letal Shahed. Ukrajinski Kyiv Post tovrstno prakso, v okviru katere se mlade usposablja za izdelavo robotskih letal kamikaze za napad na njihovo domovino, označuje za vojni zločin, Rusija pa medtem vztraja, da gre za pomoč otrokom.
Promocijski material ruskega kolegija, ki je lociran v ruski Republiki Tatarstan, neposredno targetira mlade, stare od 15 do 21 let, iz okupiranih območij ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson, Zaporožje in Krim. Gre za štiriletni program, ki združuje pouk z delom v tovarnah znotraj posebne ekonomske cone Alabuga. Učenci po analizi Kyiv Posta polovico dneva preživijo v šolskih klopeh, drugo polovico pa na delovnem mestu.
Rusija je leta 2023 od Irana kupila obrat za montažo brezpilotnih letalnikov Shahed, ki so ga postavili v Alabugi. Od takrat se je njegova velikost potrojila. V konkretnem primeru gre za največji ruski obrat za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov. Kot razkriva seznam zaposlenih, množična proizvodnja zaposluje do 10 tisoč ljudi. Proizvodne linije naj bi obratovale brez prekinitev, z 2.500 do 2.600 delavci na izmeno.
Učijo se programiranja brezpilotnih letalnikov
Od kandidatov se pričakuje, da predložijo potrdilo, da so končali 9., 10. ali 11. razred. Navkljub temu, da se študijsko leto začne konec avgusta, je vpis omogočen še ves september. Program, ki vključuje učenje in delo, zagotavlja delo v več kot 60 obratih v Alabugi, tudi učencem prvega letnika, ki imajo komaj 15 let. Učni program vključuje industrijsko robotiko, varilne tehnologije in spletno programiranje, posebno kategorijo pa predstavljata aeronavtika in programiranje brezpilotnih letalnikov (UAV), vključno s FPV-droni.
Rusija vidno vlaga v izvajanje programa
Učencem je omogočeno, da lahko program zaključijo že po 10 mesecih in se zaposlijo na manj zahtevnem delu na montažni liniji ali pa po petih letih pridobijo diplomo iz inženirstva ali menedžmenta. Z namenom, da se privabi čim več učencev, ruska država vidno vlaga v izvajanje programa. Obiskovanje prvega letnika je brezplačno. Pristop k programu pa po navedbah Indexa prinaša tudi bonus v višini 285 evrov. Od drugega letnika dalje je plačevanje šolnine in nastanitve obvezno iz zagotovljene minimalne plače v višini 72 evrov na mesec, ob državnih subvencijah. Povprečne plače v okviru programa znašajo okoli 475 evrov, učenci z enim letom ali več izkušenj pa lahko zaslužijo do 1.425 evrov na mesec. Tudi slabši učenci iz drugega letnika imajo zagotovljeno plačo v višini 1.045 evrov, kar predstavlja približno 20 odstotkov manj od plače odraslega delavca na istem delovnem mestu. Za ukrajinske študente obstajajo dodatne spodbude, kot so plačani potni stroški in zagotovljena zaposlitev po zaključenem izobraževanju.
“Verjamem, da bi morali mladim dati priložnost, da se preizkusijo v poklicu že pri 16 letih … da bi morali za mlade ustvarjati projekte, kjer se lahko počutijo pomembne in vidijo rezultate svojega dela”, je nedavno izjavila ravnateljica konkretnega izobraževalnega centra Elvira Fomina. Pri tem pa ni omenila, da gre tukaj za proizvodnjo dronov. Ukrajinski uradnik Petro Andrjuščenko, direktor Centra za preučevanje okupacije, je prek Telegrama izpostavil, da tukaj nikakor ne gre za izobraževanje. “To je tekoči trak, kjer otroka iz okupirane regije Herson naučijo sestavljati prav tisto orožje, ki bo kasneje uporabljeno za napad na njegov domači kraj, in za to mu plačajo bonus v višini 330 dolarjev”, je bil kritičen.
V skladu z 51. členom Četrte ženevske konvencije je okupacijski sili strogo prepovedano uporabljati pritisk ali propagando za novačenje v svoje oborožene ali pomožne sile. Prav tako je civiliste iz okupiranih ozemelj prepovedano siliti k delu v vojni industriji. Zaposlovanje mladoletnih oseb za delo, povezano z vojaškimi operacijami, se šteje za vojni zločin. Leta 1992 je Ruska federacija potrdila, da bo spoštovala vse določbe Ženevske konvencije, ki jo je Sovjetska zveza podpisala leta 1977. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu je marca 2023 izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovih sodelavcev zaradi domnevne vpletenosti v prisilno premestitev najmanj 19.000 ukrajinskih otrok v Rusijo. Rusija pa medtem vztraja, da naj bi šlo za lažne obtožbe, ki temeljijo na zahodni rusofobiji.
A. H.