Svet24 je pred kratkim objavil prispevek o igralcih legendarnega slovenskega filma To so gadi (1977). O večini zasedbe so napisali več ali manj pričakovano – od Bertota Sotlarja in Majde Potokar do Radka Poliča, Dareta Valiča, Borisa Cavazze in Milade Kalezić. Pri enem pa so se očitno zataknili.
Bogdana Sajovica, ki je kot devetletni otrok odigral najmlajšega sina Matjaža “Mukija” Štebeta, so predstavili skoraj kot anonimneža, o katerem “danes ni mogoče najti skoraj nobenih podatkov“. “Takih medijskih pajacev pa še ne!” je bil do njihovega skromnega zapisa kritičen novinar Gašper Blažič.
“Objavijo članek o kultnem filmu To so gadi, praktično za vsakega igralca najdejo podatek, ali je še živ ali ne, kaj je počel, itd. Le za najmlajšega iz ekipe (@BogdanSajovic) se naredijo, kot da je en anonimnež, o katerem nimajo podatkov. Ne vem, ali imajo res svoje bralce za idiote – vsak lahko preko googla preveri, kako je s tem. Bogdan ni šel po igralskih stopinjah, ampak v novinarstvo. Če bi delal za Delo ali Dnevnik ali Mladino, bi verjetno to omenili in na veliko pisali. Ampak dela za ‘napačen’ medij (@Demokracija1) in tega ne smejo omeniti,” je zapisal.
Takih medijskih pajacev pa še ne! 🤡
Objavijo članek o kultnem filmu “To so gadi”, praktično za vsakega igralca najdejo podatek, ali je še živ ali ne, kaj je počel, itd. Le za najmlajšega iz ekipe (@BogdanSajovic) se naredijo, kot da je en anonimnež, o katerem nimajo podatkov.…— Gašper Blažič (@gasblazic) August 18, 2026
Bogdan Sajovic je po filmski mladosti odšel v novinarske vode, danes pa redno piše za tednik Demokracija. Njegovi komentarji in kolumne so v desnem medijskem prostoru dobro prepoznavni. Sicer pa slovenski mainstream mediji že desetletja prakticirajo selektivno amnezijo. Ljudje, ki ne sodijo v njihov ideološki okvir, so lahko še tako vidni, še tako delovni, še tako dolgo prisotni v javnem prostoru – postanejo nevidni, ko gre za pozitivno ali vsaj nevtralno omembo. Obratno pa velja za tiste, ki so “njihovi”. Njihove biografije so polne detajlov, priznanj in kontekstov.
A.H.
