Prejšnje vlade so letno namenjale manj kot pet milijonov evrov za razvoj domov za starejše občane (DSO). Zaradi (ne)ukrepanja na tem področju od leta 2005 dalje nismo dobili nobenega novega DSO. Pod trenutno vlado je področje oskrbe starejših na MDDSZ postavljeno na prednostno mesto. Aktualna vlada je zagotovila proračunska sredstva za investicije v domove za starejše v letih 2021 in 2022 v skupni višini 30 milijonov evrov, 93 milijonov evrov nepovratnih namenskih sredstev za večjo kakovost bivanja starejših in dodatna sredstva višini 59 milijonov evrov za izgradnjo 850 dodatnih mest v domovih za starejše.
Vsi starostniki, ki živijo v domovih starejših občanov, bivajo v ustanovah, ki so bile ustanovljene pred več kot petnajstimi leti. Zadnja domova sta bila ustanovljena v letih 2004 in 2005, in sicer v Ljubljani, na Fužinah, in na Teznem na Štajerskem. Odtlej so domovom le dodajali nove enote ali oddelke, medtem ko je bilo v času 2010 dni ministrovanja Anje Kopač Mrak namenjeno manj kot pet milijonov evrov letno za domove za ostarele. Podobno je bilo tudi v vladi Marjana Šarca, v času ministrice Ksenije Klampfer. “V zadnjih več kot desetih letih ni bil zgrajen niti en sam dom za starejše,” je na eni izmed sej poudaril vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.
Približno 18.800 slovenskih starostnikov biva v 102 domovih za starejše, med katerimi je 59 javnih in 43 koncesijskih. Leve vlade so za reševanje problematike starejših v tem času le namenjale sredstva za raznorazne študije. “Danes se jih že gradi ali pa so sredstva že zagotovljena za desetine domov za starejše ali za njihovo modernizacijo in širitev. Leve vlade pa so samo za študije na tem področju porabile na desetine milijonov evrov. Tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi so leve vlade pisale več kot 10 let,” je še dejal Krivec.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Cveto Uršič je poudaril, da je področje oskrbe starejših na MDDSZ postavljeno na prednostno mesto. Aktualna vlada je v samo 370 dneh svojega delovanja zagotovila proračunska sredstva za investicije v domove za starejše v letih 2021 in 2022 v skupni višini 30 milijonov evrov, 93 milijonov evrov nepovratnih namenskih sredstev za večjo kakovost bivanja starejših in dodatna sredstva višini 59 milijonov evrov za izgradnjo 850 dodatnih mest v domovih za starejše.
Področje oskrbe starejših je za to vlado prioritetno
Tudi minister Janez Cigler Kralj poudarja, da je bilo področje oskrbe starejših v zadnjem desetletju zapostavljeno. Dolgoletne prostorske stiske, tehnično neustreznimi pogoji, kadrovske stiske, vse to je otežilo preprečevanje in obvladovanje širjenja covid-19 v domovih za starejše. “Zato sem takoj od nastopa mandata področje oskrbe starejših postavil na prioritetno mesto. Vesel in zadovoljen sem, da smo dosegli velik napredek in za obvladovanje navedenih izzivov zagotovili 93 milijonov kohezijskih sredstev iz naslova pobude React-EU, ki jih bodo po zaključenem razpisu prejeli izbrani prijavitelji,” je ob objavi prejemnikov sredstev izpostavil Cigler Kralj.
Prejemniki po regijah so:
- Regija Jugovzhodna Slovenija: 3 (DSO Črnomelj, DSO Metlika, DSO Novo mesto)
- Gorenjska regija: 2 (DSO dr. Franceta Bergelja Jesenice, DSO Kranj)
- Zasavska regija: 2 (DSO Polde Eberl Jamski Izlake, DSO Tisje)
- Osrednjeslovenska regija: 2 (DSO Ljubljana Vič Rudnik, DSO Ljubljana Bežigrad)
- Savinjska regija: 2 (Dom za varstvo odraslih Velenje, DSO Šmarje pri Jelšah)
- Goriška regija: 1 (DSO Ajdovščina)
- Obalno-Kraška regija: 1 (Obalni dom upokojencev Koper)
- Pomurska regija: 2 (DSO Rakičan, DSO Lendava)
- Podravska regija: 1 (DSO Ptuj)
- Koroška regija: 2 (DSO Koroški dom 2x)
Kot je še izpostavil, je za Slovenijo značilno staranje prebivalstva in čeprav so bili ti trendi jasni, je bilo področje oskrbe starejših v zadnjem desetletju zapostavljano. Zato področje oskrbe starejših na ministrstvu rešujejo celostno in prioritetno. “V mojem mandatu intenzivno pripravljamo in realiziramo projekte, s katerimi bomo zagotovili več mest v domovih za starejše, ravno tako krepimo projekte, s katerimi bomo izboljšali standarde bivanja, med katerimi je tudi sofinanciranje investicijskih projektov, katerih namen je zagotoviti prijazno in varno bivalno okolje za stanovalke in stanovalce domov,” je še izpostavil minister Cigler Kralj.
Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje investicijskih projektov, katerih namen je zagotoviti prijazno in varno bivalno okolje uporabnikom socialnih storitev v primeru izbruha epidemije koronavirusa ali drugih nalezljivih bolezni. Javni razpis je bil namenjen reševanju kritičnih razmer, pokrivanju vrzeli in zagotavljanju ustreznih standardov v obstoječih institucijah socialnega varstva, ter podpori procesu deinstitucionalizacije.
Sredi aprila bo zaživel tudi projekt e-oskrbe
Vlada si med drugim tudi prizadeva, da bi lahko starejši čim dlje lahko bivali doma. V ta namen bodo aprila zagnali projekt e-oskrbe. Projekt bo potekal po celotni državi, vključil pa bo pet tisoč starejših, invalidov in kroničnih bolnikov. Zagotavljal jim bo 24-urno povezavo z asistenčnim centrom oziroma zdravstvenim osebjem in organizacijo pomoči.
Uporabnik bo lahko asistenčni center poklical na pomoč s preprostim pritiskom na gumb varovalnega telefona, ki bo nameščen v njegovem domu, ali s pritiskom na gumb za klic na pomoč na zapestnici, ki jo bo imel vedno pri sebi. Poleg zapestnice bo uporabnik prejel tudi mobilni detektor gibanja na obesku, ki bo prav tako imel poseben gumb za sproženje klica na pomoč, hkrati pa bo detektor tudi samodejno zaznal padec in ob tem sprožil klic v asistenčni center.
Sara Rančigaj