Pogosto lahko poslušamo, da Golobova vlada dela dobro in da nam zavida celotna Evropa. A medtem ko bi se morda lahko komu ob tovrstnih optimističnih besedah lahko morda skoraj, ampak res skoraj zazdelo, da smo druga Švica, pa lahko takšne črna napoved s strani OECD kaj hitro postavi na realna tla.
Napoved Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu je precej nižja od majske ocene, ko je organizacija napovedovala 2,3-odstotno rast. Za več kot polovico se je namreč znižala napoved gospodarske rasti z 2,3 na 1,1 odstotka in za leto 2025 z 2,7 na 2,6 odstotka. Toliko pa naj bi gospodarska rast znašala tudi v letu 2026. K okrepitvi v letih 2025 in 2026 bo po navedbah OECD prišlo na račun okrevanja povpraševanja, in sicer tako doma kot v tujini.
Druge institucije napovedovale višjo gospodarsko rast
Napovedi gospodarske rasti za Slovenijo so bile sicer bolj optimistične. Evropska komisija je po navedbah Forbes Slovenija Sloveniji v novembru napovedala 1,4-odstotno rast. 1,5- odstotno rast v letošnjem letu so napovedovali pri Mednarodnem skladu, Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) in Umarju. Banka Slovenije je junija napovedala 2,5-odstotno rast. Med 2,4 in 2,6 odstotka se sicer gibajo napovedi okrog rasti slovenskega gospodarstva v letu 2025.
Zaradi porabe za poplavno obnovo in dviga plač v javnem sektorju bo fiskalna politika za prihodnje leto nevtralna, slednja pa naj bi se do leta 2026 zaostrila. Pokojninsko reformo so pri OECD označili kot nujno reformo.
OECD je za prihodnje leto nekoliko izboljšal napoved svetovne gospodarske rasti. Namesto 3,2-odstotne rasti pričakujejo 3,3 odstotno rast. Temu je tako zlasti na račun azijskih držav, zlasti Kitajske. Čeprav so svetovno gospodarstvo označili kot odporno, so ob tem opozorili tudi na precej velika tveganja, vključno z geopolitičnimi napetostmi, ki bi lahko povzročile motnje na energetskih trgih in v dobavnih verigah, kar bi prispevalo k dvigu inflacije in bi zaviralo gospodarsko aktivnost.
Evrsko območje čaka skromna rast
Podobno kot Evropska komisija je OECD za evrsko območje napovedala skromno 0,8-odstotno rast v letošnjem letu, ki se bo v letu 2025 postopno povečevala na 1,3 odstotka in na 1,5 odstotka v letu 2026. Nemčija, največja slovenska trgovinska partnerica, naj bi letos stagnirala, na 0,7 odstotka naj bi se rast nemškega BDP okrepila v letu 2025, v letu 2026 pa pospešila še na 1,2 odstotka. ZDA naj bi po napovedih letos zabeležile 2,8-odstotno rast, vendar se bo ta v prihodnjih letih umirjala na 2,4 odstotka v letu 2025 in 2,1 odstotka v letu 2026. Kitajski OECD za letos napoveduje 4,9-odstotno rast, ki bo prav tako upadla na 4,7 % v letu 2025 in 4,4 % v letu 2026. Rusija bo leto 2023 zaključila z visoko 3,9-odstotno rastjo, a se bo ta prihodnje leto drastično zmanjšala na 1,1 odstotka in na le 0,9 odstotka v letu 2026.
Za komentar glede črnih napovedi Sloveniji s strani OECD smo povprašali uspešnega podjetnika dr. Aleša Štrancarja. Slednji nam je v zvezi z navedbami, ki jih lahko pogosto slišimo, da vlada dela dobro in da nam zavida cela Evropa, komentiral, da ne pozna nobenega pri zdravi pameti, ki bi trosil take bedarije. V zvezi z znižanjem napovedi gospodarske rasti za Slovenijo z 2,3 na 1,1 odstotka in za leto 2025 z 2,7 na 2,6 odstotka pa je komentiral naslednje:
“Očitno prihajajo zelo hudi dnevi za slovenske tajkune in privatizerje, ki v večini živijo od nizke dodane vrednosti ter dogovorne ekonomije. Golobova vlada, zdaleč najbolj nesposobna ter koruptivna slovenska vlada po letu 1990, ki so jo prav ti izvolili, pa ni sposobna vsaj delno kompenzirati hude krize, ki prihaja. Za podjetja z visoko dodano vrednostjo ter >95% izvozom resnih težav ne bo. Nasprotno, bankrot tajkunov bo omogočil, da pridejo do besede podjetniki, ki so firme ustvarili iz nič in znajo gospodariti brez dogovorne ter koruptivne ekonomije. S tega stališča je prihajajoča kriza dobra novica.”
Najboljši ukrep bi tako bil, takojšen odstop te vlade
Za komentar napovedi pa smo se smo se odločili povprašati tudi ekonomista dr. Štefana Šumaha. Zanimalo pa nas je tudi, zakaj je do znižanja napovedi gospodarske rasti prišlo in kakšni so v luči te napovedi obeti za slovensko gospodarstvo. Napovedovanje gospodarske rasti v bistvu za celo leto vnaprej je po njegovih besedah podobno napovedovanju vremena kakšno bo vreme čez tri, štiri tedne. “Približno, tako čez palec. In tako napoved za leto 2025 vidim bolj kot neko prerokovanje ali pa pobožne želje. Znižanje rasti za letošnje leto pa v velikem delu temelji že na dejanskih podatkih in je posledica posledica tako zunanjih kot notranjih dejavnikov, pri čemer bi poudaril kot glavni notranji dejavnik delo trenutne vlade, saj le ta s svojo gospodarsko politiko in ustreznimi ukrepi lahko do neke mere vpliva na gospodarsko rast (omili padec, pospeši rast…)”.
“Če pa je gospodarski minister tak kot je trenutno Han, ki sicer ima občutek za gospodarsko, vendar pa raje stiska zobe in zraven trpi, ko Levica trga in uničuje slovensko gospodarstvo, ko se Svoboda ukvarja s ščitenjem lika svojega predsednika in polnjenjem svojih žepov, njegova SD pa se ukvarja predvsem sama s sabo,” smo lahko po njegovo srečni, če bo gospodarska rast v okvirih napovedi OECD. “Zanimivo bo, ko se bo konec leta analiziralo, kdo je koliko prispeval k gospodarski rasti.”
Šumah za naslednje leto pričakuje, da bo OECD ravno tako kot letos večkrat znižala gospodarske napovedi za Slovenijo, “definitivno pa bo gospodarska rast pod 2%”. Pričakuje nadaljnje upadanje v gradbeništvu, v bazični proizvodni industriji in v vseh segmentih industrije, ki je tako ali drugače povezana z avtomobilsko industrijo. Storitvene dejavnosti bodo zaradi svoje specifike verjetno v rahlem porastu. “Zagotovo pa se bo povečala nezaposlenost”, je ob tem pojasnil. Kot pravi, je v obzir potrebno vzeti, da bo naslednje leto predvolilno leto in “nekih konkretnih ukrepov od te vlade ni za pričakovati, saj se bo ukvarjala le sama s sabo in eventuelno sprejemala kakšne populistične ukrepe, ki bodo samo še bolj škodili gospodarstvu, tako, da bo verjetno samo še slabše”. “Najboljši ukrep bi tako bil, takojšen odstop te vlade”, je zaključil ekonomist.
Ž. N.