Zakon o nepremičninah je prefinjen kos zakonodaje, ki je specifično napisan za to, da ne bo razjezil rdeče elite, ki si je po drugi svetovni vojni nagrabila nepremičnine, niti slovenskih oportunističnih političnih bogatunov, ki imajo eno ogromno vilo, v kateri živijo, drugače pa ne vlagajo v nepremičnine, za razliko od običajnih ljudi, ki podedovano nepremičnino uporabljajo za socialni korektiv, saj si z najemninami plačujejo obnovo lastnih domov, plačilo doma za ostarele in še kaj. Vse tiste stvari, zaradi katerih bi bili revni, če bi jih plačevali iz prihodka. Za našo rdečo elito to ne velja.
Spomnimo, vlada je tik pred božičnimi prazniki napovedala nov davek na nepremičnine, ki naj bi znašal 1,45 % vrednosti vseh z izjemo ene stanovanjske nepremičnine oziroma stavbnega zemljišča, torej obdavčila se bo vsaka naslednja nepremičnina, v kateri lastnik ne živi – tako bo v tridesetih letih lastnik svojo nepremičnino še enkrat “kupil” za državo. A ne vsi. Na portalu info360 so razkrili, v kakšnih prestižnih nepremičninah prebivajo naši razredni borci za boljši jutri iz trenutne vladne koalicije. Za prestižne vile ne bodo plačali niti centa davka na nepremičnine.
Vladni predstavniki ne bodo plačali nič
Minister za finance Klemen Boštjančič ima v Šentvidu v Ljubljani 144 kvadratnih metrov veliko hišo z bazenom in košarkarskim igriščem. Ocenjena vrednost nepremičnine je po izračunih geodetske uprave 331.600 evrov. Ministrica za kulturo Asta Vrečko živi v stanovanju v Plavi laguni za Bežigradom – 100-odstotni lastnik je sicer njen življenjski partner, sama pa je 16,7-odstotna lastnica hiše v Šentjurju. Po izračunu GURS-a vrednost stanovanja, v katerem živi, znaša 348.600 evrov. Predsednik SD in gospodarski minister Matjaž Han ima nepremičnino Radečah, katere ocenjena vrednost je 217.400 evrov, prav tako ima nepremičnino na hrvaškem otoku Pag. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič živi v 80 kvadratnih metrov velikem stanovanju na Brodu pri Ljubljani, ki je vredno 315.200 evrov.
Predsednik Vlade Robert Golob je svojo nepremičnino – tako Tina Gaber – velikodušno prepustil ženi, a spomnimo, da je enako velikodušno podjetje Star Solar prepustil hčeri, nato pa ga je – ob pravem času – vzel nazaj.
Gre torej za nepremičnine tistih, ki so ključni del koalicije, odgovorne za davek na nepremičnine. Davek, ki bo najbolj odgovoren za to, da si marsikdo ne bo mogel več privoščiti doma za ostarele ali izleta na morje z otroki. Vse te nepremičnine, v katerih politiki seveda tudi živijo, bodo iz davka na nepremičnine izvzete.
Najbolj obremenjen srednji sloj
Na to oblastnike že nekaj časa opozarjajo tudi strokovnjaki. Davčno strokovnjakinjo Nevo Žibrik novi zakon o davku na nepremičnine preseneča “predvsem zato, ker bodo s tem davkom najbolj obremenili nižji in srednji sloj, ne pa res bogatih”. Tako je za slovenski Forbes povedala Neva Žibrik, nekdaj zaposlena na Ministrstvu za finance.
Po njeni oceni bodo najvišji delež tega davka nosili ljudje z nižjimi dohodki, saj je večina njihovega premoženja vezana na nepremičnine. Bogatejši sloji, katerih premoženje je v veliki meri v finančnih naložbah ali deležih v podjetjih, bodo davčno manj obremenjeni.
“Tako je tudi v Sloveniji, kjer imamo relativno veliko dohodkovno enakost, na drugi strani pa večjo premoženjsko neenakost. Če uvedemo davek, bo nekdo, ki ima 80 odstotkov premoženja v nepremičninah, znaten del letnega dohodka dal za plačilo davka. Bogati pa bodo plačali manjši del, ker imajo glavnino premoženja v drugih oblikah,” je dejala.
Ciljno usmerjen zakon
Tega se seveda na ministrstvu dobro zavedajo, saj je na Ministrstvu za finance še vedno dovolj preostalih strokovnjakov, kot je Žibrikova, ki jim bodo povedali enako. Zakon ni nobeno naključje: volivci levice imajo vsak po eno prestižno nepremičnino, oz. dve – eno na partnerja.
Gre za napad na tiste, ki svoje druge nepremičnine izkoriščajo kot socialni korektiv, s katerim krpajo drastično razliko med bruto in neto plačo. Vlada sicer trdi, da bo izplen namenila za manjšanje bremena na plače, a to je že velikokrat obljubila, tudi pri drugih davkih, pa se nikoli ni uresničilo, poleg tega pa je projekcija okrog 250 milijonov na leto tako majhna, da bi plače zvišala za kakšna dva ali tri evre na mesec. Gre torej še za en ciljni napad na srednji sloj in varovanje rdeče oligarhije. Tudi na račun tega, da je zakon zelo jasno neustaven in diskriminatoren.
I. K.