Rusija je prestopila prag med demokracijo in pretvezo demokracije, ko je Kremelj v Putinovem času začel umetno podaljševati mandate svojim lojalistom v pravosodju. Od tam pa do tega, da sodnikom sodbe pišejo kar člani Enotne Rusije, je minilo manj kot deset let. Slovenija je ravno zdaj v prvem stadiju, kjer si s posebnimi zakoni urejajo, da na položaju ostajajo “njihovi” sodniki, ki bi sicer morali v pokoj.
Predsednica odbora DZ za pravosodje Lena Grgurevič iz Gibanja Svoboda je namreč pri razpravi o predlogu zakona o sodnikih predlagala amandma, ki določa, da sodniška funkcija predsedniku vrhovnega sodišča ne preneha najpozneje pri 70 letih starosti, saj bi zanj veljala izjema: njemu bi funkcija prenehala šele z iztekom mandata predsednika vrhovnega sodišča. Videti je, kot da gre za pravi lex specialis, napisan izključno za predsednika Vrhovnega sodišča, Miodraga Đorđevića, ki bi se moral letos upokojiti. Po amandmaju Grgurovićeve (napisali so ga seveda ‘strokovci’ znotraj levih interesnih lobijev) bi torej Đorđeviću mandat potekel šele leta 2029.
Zaščita pravosodnega zaščitnika leve politike
Đorđeviću bi mandat moral poteči čez dobra dva meseca. Ministrstvo za pravosodje je sicer želelo predlagati le manjšo spremembo – namreč to, da da imajo sodniki mandat najpozneje s potekom leta, v katerem dopolnijo 70 let starosti – glede na to, da je Đorđević mandat nastopil leta 2013, je jasno, da bi se moral upokojiti, kar bi mu mandat podaljšalo do konca leta, a koaliciji to očitno ni bilo dovolj, zato so se stvari lotili po rusko.
Amandma zadeva izključno predsednika Vrhovnega sodišča, čigar mandat ad hoc brez vsake razlage podaljšajo tako, da bodo teoretično v prihodnosti lahko tudi 78-letniki tavali po sobanah vrhovnega sodišča kot Joe Biden in se spraševali, kje imajo pisarno. Vse le zato, ker želijo ohraniti “svojega” sodnika na Vrhovnem sodišču, ki jamči levičarsko pristranskost že več kot desetletje.
Smešen izgovor
No, čisto brez razloga za amandma vendarle niso, je pa razlog tako banalen in trivialen, da ga je komaj vredno omeniti, saj gre zelo očitno za politično enovrstičnico. V obrazložitvi obrambe Đorđevićega položaja pravijo, da predsednik vrhovnega sodišča “predstavlja pomemben simbol kontinuitete, razsodnosti in institucionalne modrosti, ki so v trenutnih razmerah za delovanje sodstva izjemno dragocene”. Podaljšanje njegove sodniške funkcije naj bi tako bilo “v javnem interesu, saj prispeva k ohranjanju neodvisnosti in stabilnosti sodnega sistema”. Razlaga je seveda povsem absurdna, saj potemtakem lahko enako trdimo o vsakem predsedniku kakšne pravosodne institucije in bomo potem v prihodnosti podaljševali mandate ustavnim sodnikom, predsednikom okrajnih, okrožnih in višjih sodišč … Kje je meja? Na koncu bodo kot v Rusiji vsi sodniki člani “Enotne Slovenije”.
Ozadje gasilske akcije
Kot poroča Domovina, naj bi imela akcija tudi zelo konkretno kadrovsko ozadje ne glede na to, da imajo levičarji na pravosodju za generacijo naprej zagotovljeno kontinuiteto in jim tako ni potrebno skrbeti, da bi tja prišel kak “nepovabljen”.
Akcija za t. i. lex Đorđević naj bi bila povezana s prizadevanji, da se prepreči imenovanje Damjana Oroža za predsednika vrhovnega sodišča, sicer ideološkega levičarja, ki pa ni del kroga okoli sedanjega predsednika Miodraga Đorđevića. Orož velja za neodvisnega, medtem ko bi izvolitev Marjete Švab Širok pomenila kontinuiteto sedanjega Đorđevićevega vodstva. V ozadju naj bi potekalo tudi lobiranje Đorđevićeve partnerke Tine Brecelj na pravosodnem ministrstvu, da se zanj najde rešitev, potem ko ni bil predlagan za ustavnega sodnika. Medtem je predsednica republike za to mesto predlagala njegovo nekdanjo ženo Nino Betetto in Primoža Gorkiča.
Kriminalno početje
Amandma je bil predlagan tako predrzno, da je videti, kot da se trenutna koalicija že vidi kot slovenska različica Putinovega režima, ki je tako okupiral vse institucije, da mu nihče več nič ne more. Amandma bi namreč začel veljati takoj, ne pa leta 2027 kot preostali amandmaji v pravosodju, ki so bili predlagani, kar pomeni, da je več kot očitno na hitrico napisan zato, da “rešijo” Đorđevića. Gre za očitno neustavni amandma, ki pa ga bodo prvoborci za nesmrtno revolucijo na ustavnem sodišču seveda brez težav požegnali, tako kot so že cel kup levičarskih protiustavnih predlogov. Postavlja pa se vprašanje, kje je meja. Kaj se si še lahko dovolijo, preden bodo začeli zvoniti alarmi tudi v EU. Si EU lahko privošči, da se ji na obrobju zaredi putinistični režim?
I. K.