Ko je bilo v času Janševe vlade zagotovljenih 780 milijonov evrov za investicije v vojsko, so v SD in Levici na ves glas grozili z razpisom referenduma. “Nezaslišano je, da vlada sredi največje krize nabavlja za 780 milijonov evrov orožja,” je tedaj trdil koordinator Levice Luka Mesec. Sedaj, ko se bo za vojaško opremo v času Golobove vlade namenila rekordna investicija v znesku več kot milijarde evrov, o kakršnem razpisu referenduma “čudežno” ni ne duha ne sluha.
Marsikdo se še verjetno spominja kampanje stranke SD, katere del je bil plakat, na katerem je bil ob podobi tanka napis: “780 milijonov za tanke? Ne, hvala! Podpiši zahtevo za razpis referenduma.” Ker se z načrtovano investicijo ni predvidelo nakupa niti enega tanka, se je tedaj kritično odzvalo ministrstvo za obrambo, ki je stranko SD opozorilo na zavajanje. “Zakon o investicijah v Slovensko vojsko ne predvideva nakupa tankov, temveč sodobnih kolesnih vozil za transport enot, z visoko stopnjo zaščite, ki bo varovala življenja vojakov,” so jim namreč pojasnili.
Čeprav se je z zakonom o zagotavljanju investicij v Slovenski vojski (ZZSISV) od leta 2021 do leta 2026 v času prejšnje vlade namenil en odstotek BDP-ja za najnujnejše investicije, in sicer za primerno opremo, dostojno izgradnjo vojašnic, nakup transportnih helikopterjev, transportnega letala ter oklepnih vozil, ki bodo pripomogla večji varnosti in možnosti preživetja slovenskih vojakov na misijah, se v Levici in SD s tem nikakor niso mogli sprijazniti. V strankah so zaželi na stojnicah zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum. Pri tem pa jih ni zmotila niti zaostrena zdravstvena situacija.
“Nezaslišano je, da vlada sredi največje krize nabavlja za 780 milijonov evrov orožja,” je trdil koordinator Levice Luka Mesec. Poslanec Miha Kordiš je bil tedaj zelo oster na račun načrtovanih investicij v vojsko, češ da zaradi njih ne bo denarja za zdravstvo, bolnišnice, izgradnjo stanovanj za mlade in domove za starejše. “To so prioritete, v katere bi morali kot družba investirali, ne pa nakupi orožja, ki je za obrambo domovine nepotrebno in zgolj hrani provizije vojaško-industrijskih kompleksov nekih tujih držav,” je navajal po poročanju 24ur in dodal, da si tega referenduma resnično želijo.
Ne bodo nas izigrali, zaustavimo oklepnike še enkrat!
Danes pričenjamo z zbiranjem podpisov za novi referendum proti orožju.
Več informacij in seznam stojnic poišči na https://t.co/SBzBdYzSlr#780milijonov pic.twitter.com/bwmLB88Z2G— Levica (@strankalevica) March 27, 2021
Šarec napovedal 1,5 milijardno investicijo v vojsko v treh letih
Sedaj, v času Golobove vlade pa je kot kaže vse drugače. Prejšnji teden je bilo namreč s strani ministrstva za obrambo, ki ga vodi Marjan Šarec (sam je sicer v času prejšnje vlade ravno tako s stranko LMŠ nasprotoval investicijam v vojsko), predlagana sprememba razvojnih programov, s katero bi se v štirih letih zagotovil nakup protiletalskih raket v vrednosti 200 milijonov evrov, 106 oklepnikov 8×8 za skoraj 700 milijonov evrov, helikopterjev za Natove specialne sile v vrednosti skoraj 200 milijonov evrov in eno transportno letalo Spartan v znesku 60 milijonov evrov. V Levici so sicer izrazili svojo nasprotovanje dodatnemu oboroževanju, ministri Levice pa so na seji vlade glasovali proti nakupu orožja, a ti niso zagrozili z razpisom referenduma, ravno tako pa niso niti zagrozili z izstopom iz Golobove vlade. Vse to, čeprav so orožarske načrte nekdanjega ministra Mateja Tonina v luči aktualnih načrtovanih investicij označili za sramežljivo skromne in neambiciozne. V stranki SD pa so se čudežno tokrat povsem zavili v molk. Kot kaže ne bomo priča nastanku kakšnega novega plakata, kjer bi se agitiralo k oddaji podpisa za referendum.
Koalicijski stranki SD in Levica – slednja je sicer Šarca v času, ko je ta zasedal mesto predsednika vlade, rušila tudi na račun orožja – sta se kot kaže odločili, da bosta stisnili zobe, si zakrili oči in ne bosta rušili lastne vlade, čeprav ta zagovarja tisto, čemur sta ti pred dvema letoma nasprotovali. Volji vodje se namreč le ne gre oporekati, če si želita še naprej oblasti in uživanja njenih sadov. Pa naj še kdo reče, da tukaj ne gre za očitno dvoličnost.
Ana Horvat