11. maja bo potekal referendum o zakonu, ki umetniški eliti podeljuje bogate dodatke k pokojnini. Kot so včeraj sporočili iz Državne volilne komisije, glasovanje ne bo mogoče na več voliščih v tujini. Zakaj? Diplomatska predstavništva naj ne bi imela zadostnih kadrovskih kapacitet. Pred tem je predsednik vlade pozval k bojkotu referenduma. O nenavadnem sosledju dogodkov smo spregovorili s strokovnjakom za mednarodno pravo dr. Miho Pogačnikom.
DVK je nedavno sporočila, da Slovenci ne bodo mogli glasovati na referendumu na diplomatskih predstavništvih in konzulatih v Bernu, Canberri, Clevelandu, Ottawi in Torontu. Gre torej za oviranje ustavno zagotovljene pravice do izražanja demokratične volje?
Najprej je potrebno poudariti, kaj je naloga diplomatsko konzularnih predstavništev. Diplomatska predstavništva predstavljajo državo. Konzulati so včasih del diplomatskih predstavništev, zato se jim občasno reče diplomatsko-konzularna predstavništva (DKP). Slednji opravljajo upravne funkcije države v tujini. Se pravi, ne predstavljajo države, temveč so na nek način upravni organi Republike Slovenije v tujini. Če upravni organi ni sposoben ali zmožen upravljati svojih upravnih nalog, je to tako, kakor da upravna enota v Ljubljani ne bi bila sposobna opravljati svojih nalog. Svoje naloge so dolžni opravljati! Če zaradi nezmožnosti opravljanja svojih nalog volilni upravičenci v državah, v katerih so ti konzulati oz. konzularni oddelki diplomatsko-konzularnih predstavništev, ne morejo izvrševati svoje pravice do demokratičnega izražanja svoje volje, potem je to gotovo poškodovanje te pravice. Ne gre za poseg v pravico kot takšno, to vendarle slovenski državljani še vedno imajo, ne morejo pa jo v polnosti izvrševati.
Če upravni organ v tujini, torej diplomatsko-konzularno predstavništvo oz. konzulat ni sposoben izvesti svojih upravnih nalog v korist državljana, ki bi rad izvršil to pravico do podaje svojega glasu (pozitivnega ali negativnega) na referendumu, potem je to vsaj poseg oz. omejitev te pravice, ker državljana postavlja v funkcionalno nezmožnost.
Organizacija referenduma na tujem ne bi smel biti prevelik organizacijski podjem. Kako je možno, da ne uspe zagotoviti zadostnega števila osebja?
Soglašam, to nikakor ne bi smel biti prevelik organizacijski zalogaj, ker morajo biti konzularni oddelki na takšne stvari pripravljeni. Ne gre za prvi referendum, Slovenija ima vse od osamosvojitve državljane oz. upravičence do oddaje glasu na referendumu tudi v tujini, že več kot 30 let torej. Referendumov je bila že cela vrsta, tako da ne gre za noviteto. Gre za organizacijsko enostavno zadevo, in tudi če bila zapletena, ne bi smela presenetiti konzulata. Že zaradi tega, ker se je vrsta referendumov že odvila, ki so jih konzulati uspešno izpeljali, brez kakršnih koli problemov. Posledično zastavljamo vprašanje, zakaj je ravno v tem konkretnem primeru temu tako.
Ta “nezmožnost” zagotoviti zadostno številno osebja, se je pojavila ravno tam, kjer so velike slovenske diaspore. V Clevelandu, na primer.
Prvič, organizacija volišča je enostavna, drugič, ne gre za nobeno noviteto, saj je bila vrsta referendumov že izpeljana na DKP-jih. Tretjič, nenavadno, da ne rečem sumljivo pa je, da gre dejansko za države, kjer ne bi smelo biti težko poiskati Slovenca.
Vendarle ne gre za neke azijske ali afriške države, kjer je sorazmerno malo Slovencev, ampak ravno za države, kjer je slovenska skupnost dobro zastopana. Prepričan sem, da če znotraj veleposlaništev oz. konzularnega oddelka ne bi našli voljnih ljudi, bi jih prav zanesljivo našli v slovenski skupnosti v tej državi. Denimo, ne bi smelo biti težko najti par Slovencev v Kanadi.
Nekdanji veleposlanik Kajzer se je smiselno vprašal, kako je mogoče, da so vse ostale referendume lahko organizirali, ravno tega pa ne morejo.
Obstajata torej dve možnosti, obe zaskrbljujoči. Ali gre za administrativno nezmožnost omenjenih konzulatov in Ministrstva za zunanje zadeve ali pa za neposredno agendo oblasti, ki želi omejiti število glasov iz tujine. Spomnimo, predsednik vlade je neposredno pozval k bojkotu referenduma.
Kdor poziva k neudeležbi na referendumu, poziva k temu, da ljudje ne izrazijo svoje demokratične volje. Referendum je neposredna oblika odločanja. Posredna oblika demokracije je parlament, kjer se volja ljudstva izraža preko parlamentarcev, referendum pa je neposredna demokracija, kjer ljudje sami odločijo na referendumu. Pozivati ljudi k neoddaji glasov pri referendumu, je, milo rečeno, nenavadno. Gre za svojevrsten škandal, ko ljudi odvračaš do izražanja demokratične volje. Referendum je namreč najbolj pristna, čista, celo deviška oblika izražanja volje državljanov. Pozivanje ljudi k bojkotu kaže, da mu ta referendum ni všeč.
Pri vprašanju nezmožnosti izvedbe referenduma konzularnih predstavništev bi lahko šlo za oboje. Torej ali za administrativno nesposobnost, v tem primeru bi morali biti odgovorni ljudje poklicani k odgovornosti, saj se upravne funkcije v tujini morajo izvrševati. Lahko pa bi šlo tudi za povezavo s politično voljo predsednika vlade, o kateri sva govorila prej. Upravičeno zastavljamo vprašanje, zakaj se to dogaja ravno pri tem referendumu. Doslej so DKP-ji servisirali vse referendume, pri tem referendumu, kjer je predsednik vlade politično opredelil in pozval ljudi k neudeležbi, pa se je pojavil problem.
Žiga Korsika