Ameriški predsednik Donald Trump naj bi vse težje skrival nezadovoljstvo zaradi vojne z Iranom, ki traja že peti mesec in se ne razvija tako, kot je pričakoval. Po poročanju Wall Street Journala naj bi v Ovalni pisarni o iranskih voditeljih govoril zelo grobo, medtem ko njegovi sodelavci že opozarjajo na politične in gospodarske posledice konflikta.
Trump je še spomladi verjel, da bo spopad z Iranom končan v nekaj tednih, zdaj pa naj bi postal precej bolj skeptičen do možnosti pogajalske rešitve. Po navedbah virov je prepričan, da Iran razume predvsem silo, zato naj bi se vse bolj nagibal k ponovni vojaški opciji.
Razmere dodatno zapleta tudi dejstvo, da je vojna postala vse manj priljubljena doma. Po poročanju tujih medijev so narasle cene goriva, padla je podpora predsedniku, v konfliktu pa je umrlo tudi več kot deset ameriških vojakov
Pošiljanje dodatnih sil
Ameriška vojska v regijo pošilja dodatne vojake, medicinsko osebje in orožje, da bi Trumpu dala več vojaških možnosti, če se bo odločil za stopnjevanje napadov. Bela hiša trdi, da je Iran kršil dogovor, napadal trgovske ladje in ubijal ameriške vojake, zato Trump po njihovih besedah ne bo dovolil takšnega obnašanja.
Govorka Bele hiše Caroline Leavitt je dejala, da bo Iran plačeval ceno, dokler se “ne vrne za pogajalsko mizo na način, ki bo za predsednika Trumpa smiseln”. To kaže, da Washington za zdaj ne izključuje nadaljnjega pritiska z vojaškimi sredstvi
Napetosti z Izraelom
Vojna je zaostrila tudi odnose z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je sicer najtesnejši ameriški zaveznik v konfliktu z Iranom. Po poročanju vira iz administracije naj bi bil Trump nad Netanjahujem vse bolj razočaran in naj bi sodelavcem včasih celo rekel, da se z njim noče pogovarjati ali ga srečati.
Izraelska stran medtem poskuša dogovoriti srečanje med voditeljema, a načrti še niso dokončno potrjeni. To dodatno kaže, da se znotraj ameriško-izraelskega tabora pojavljajo razpoke glede nadaljnjega vodenja vojne.
Strah pred odzivom Teherana
Del težav predstavljajo tudi varnostna tveganja. Nekateri visoki uradniki so bili opozorjeni, da Iran morda pripravlja atentate, med obiskom v Turčiji pa naj bi Trumpa obveščali tudi o novih iranskih načrtih za atentat nanj.
Trump je bil po poročanju virov besen, ko je informacija pricurljala v javnost, in je to obravnaval kot varnostno vprašanje. Med postopkom iskanja izvora uhajanja podatkov so morali nekateri uradniki celo predati telefone
Politične posledice
Vojna že pretresa tudi Trumpovo politično koalicijo. Nekateri njegovi zavezniki opozarjajo, da se bližajo kongresne volitve in da bi dolgotrajen konflikt lahko škodil republikancem. Steve Bannon je za vojno okrivil Netanjahuja, medtem ko desna komentatorka Laura Ingraham opozarja, da časa do volitev ni več veliko.
Bela hiša skuša zato pozornost znova preusmeriti na gospodarstvo, predvsem na cene goriva in življenjske stroške. Trump naj bi v zadnjih tednih sodelavcem celo naročil, naj pritiskajo na bencinske servise in naftna podjetja, da znižajo cene.
Vrnitev k sili
Trump kljub vsemu vztraja, da Iran ne sme dobiti jedrskega orožja. Po navedbah virov blizu predsedniku verjame, da lahko Teheran zlomi z agresivno bombardersko kampanjo, kar pomeni, da se ZDA vse bolj vračajo k vojaški možnosti.
Republikanski kongresnik Michael McCaul je ocenil, da je Trump poskušal dati miru priložnost, vendar se zdaj vrača k “načrtu A”, torej k vojaški operaciji. To kaže, da se konflikt ne bliža umiritvi, temveč lahko vstopi v še nevarnejšo fazo
T.P.