35-letnica slovenske države, ki se ujema z začetkom 4. Janševe vlade, dobiva zgodovinske, za slovensko prihodnost usodne dimenzije. Vlada odkriva ekonomsko katastrofalne posledice golobnjaka, ki niso v plačah in sociali, kot mnogi mislijo – to je njihova edina svetla točka –, ampak v instrumentaliziranem podrejanju slovenskega gospodarstva interesom belgrajske mafije ter rusko-srbskem tajkunstvu, ki želi v Sloveniji oprati denar, preden ga plasira v Evropo.
Še bolj tragično je, da je Golobova vlada Slovenijo gospodarsko in mentalno načrtno ter sistematično balkanizirala. Uničiti je hotela osamosvojitveno samozavest in ponos. Trenutno ni jasno, ali je Janković poslovni ali »umetniški«, navidezni vodja tega procesa. Dvomimo, da je ljubljanski šerif zmožen obvladati in voditi vrhunske belgrajske ekonomske in politične mafijce, ki odkrito upravljajo Slovenijo. Golobova vlada se je bila v to sposobna mentalno vključiti le s Fotopubom, ki je bil dejansko alfa in omega njenega bitja in žitja. Vse drugo, vključno z Meščevo socialno politiko, so bila (uspešna) sredstva za »zavaravanje neprijatelja«, za pridobivanje politično slepih, neartikuliranih in egoističnih slovenskih državljanov. Razmere so tako uničujoče, da so primerne za presojo izrednega veleizdajalskega sodišča. Ker je to značilno za nek drug čas, se ne bo zgodilo, ampak se bo s tem nerazrešenim problemom obstoječa vlada soočila na naslednjih volitvah. Delo si lahko olajša s popolnim razkritjem politično-ekonomskega kriminala in moralnega razkroja golobnjaka.
Očiščena in pomlajena Slovenija mora za kolikor toliko normalno prihodnost vključiti vse razpoložljive sile. Problem ni v denarju, ampak v vztrajni volji po srečni, z osamosvojitvijo začrtani slovenski prihodnosti. Slovenska kultura, predvsem »urbana«, je – tudi zaradi nesrečnega kulturniškega referenduma, ki ga nikoli ne bi smelo biti – enoglasno na nasprotni strani, ki je sovražna sedanji vladi. Še na nedavni prireditvi Melodije sonca in morja v Portorožu so proti njej špricale pene leve politične kloake.
Kljub neprijazni realnosti se velja z njo spopasti in jo premagati. Izhajati je treba iz volje volivcev na zadnjih volitvah. Pridobiti je treba vsaj dele visoke kulturne sfere. Ker ni več Nove revije, se mora aktivirati predvsem SAZU. Tako kot se je že Slovenska matica, ki je slovenski osamosvojitvi, zlasti v primerjavi s SAZU, dala neprimerljivo velik prispevek. Predsednik SAZU v času osamosvojitve demokratizaciji ni bil naklonjen, in za las je v njej zmagala osamosvojitvena smer z J. Menartom na čelu. Njeno obdobje je bilo kljub izjemnim posameznikom šibko, saj je kmalu prevladala smer, ki jo je po lastni krivdi simboliziral Jože Pirjevec, ki bi osebno streljal na prvega predlagatelja samostojne slovenske države Lamberta Ehrlicha. Oznaka akademik je postala sinonim za zagovornike starega totalitarnega režima. Pristaše demokracije so žurnalisti krstili za razumnike. SAZU proti takšnim karakteristikam ni nikoli ugovarjala.
SAZU, ki ob ustanovitvi leta 1938 ni smela biti slovenska – samo Akademija znanosti in umetnosti –, je nastala, kot pove poimenovanje, bolj zaradi slovenskih narodnih kot znanstvenih potreb. Bila je in je še vedno bolj reprezentant znanosti na Slovenskem kot znanstvena ustanova. Zato bi bilo prav, da se kot vrhunska znanstvena in kulturna združba bolj vključi v slovensko realnost. Ker jo država vzdržuje, je to pravzaprav njena dolžnost. Zaradi slovenstva in Slovenije ter demokracije, ki je predpogoj za svobodno znanost in kulturo. Nekaj je motovilila okoli sprave, ni pa dala državi tistega, kar je njena primarna dolžnost: politiki alternativni pogled v prihodnost. Zdaj, ko je dobila novo vodstvo, v katerem ne manjka do slovenstva odgovornih ljudi, so realna pričakovanja o povečani pripadnosti slovenski državnosti in demokraciji. Dejstvo, da se sedanji direktor ZRC SAZU po zatrjevanju obveščenih pripravlja na sprejem med nesmrtnike in prevzem SAZU, je napoved preteklosti, ko so bili njeni prostori mobilizacijsko-propagandni center za organiziranje in servisiranje petkovega kolesarstva. Bo SAZU končno slovenska ali bo ostala relikt jugototalitarizma?
Dr. Stane Granda