Čeprav je že dlje časa znano, da je črpanje kohezijskih sredstev za našo državo naravnost porazno, odkar je na oblasti Golobova vlada, pa zadnji podatki analize Evropskega računskega sodišča kažejo, da ni prav nič bolje, ko gre za črpanje iz načrta za okrevanje in odpornost.
Leta 2021 je bil s strani EU vzpostavljen Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) za pomoč državam članicam pri okrevanju po pandemiji covida in krepitvi odpornosti gospodarstev. V primeru, če pride do izpolnitve ciljev in mejnikov, določenih v nacionalnih načrtih, se sredstva državi podelijo. Ob začetku razprav o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU je Evropsko računsko sodišče objavilo pregled, v katerem so združene ugotovitve iz preteklih poročil o RRF. Čeprav menijo, da je bil mehanizem pomemben za namene okrevanja po pandemiji, pa so ob tem po navedbah STA opozorili tudi na več pomanjkljivosti samega sklada.
Boljši zgolj od ene države članice EU
Medtem ko je bilo izplačanih 42 % sredstev, je bilo do konca leta 2024 izpolnjenih le 28 % mejnikov in ciljev, so sporočili po navedba Reutersa v zvezi s 724 milijard evrov vrednim instrumentom. Podatki, razvidni iz poročila, kažejo, da se je Slovenija znašla med državami, ki najpočasneje črpajo sredstva. Zgolj Bolgarija je namreč tista, ki je do konca leta 2024 zaprosila za manjši delež sredstev, ki so bila v sporazumu z Evropsko komisijo predvidena do tega datuma.
Glede na načrt v sporazumu z Evropsko komisijo je bilo za Slovenijo predvidenih 11 obrokov, poroča Delo in dodaja, da je bilo do konca leta 2024 vloženih zgolj šest obrokov, kar predstavlja 56 % zneska zahtevanih plačil, ki so bila sicer načrtovana do konca lanskega leta. Med najbolj uspešnimi državami so se znašle Češka, Estonija, Danska, Nemčija, Slovaška, Portugalska, Grčija, Latvija, Malta, Nizozemska in tudi tri sosednje države (Hrvaška, Avstrija in Italija).
Slovenija vidno nazadovala
“V času prejšnje vlade smo bili po podatkih ugledne revije The Economist 2. najboljši v EU po učinkovitosti ekonomskih protikriznih ukrepov, ki jih je bilo 10 paketov, zdaj smo pa pri načrtu okrevanja in odpornosti 2. najslabši, za nami je le Bolgarija,” je rezultate na družabnem omrežju X komentiral nekdanji gospodarski minister in ekonomist dr. Matej Lahovnik.
“No, vsaj Bolgari nam zavidajo,” je izpostavil politični analitik in starteg Sebastjan Jeretič. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je pripomnila: “Zavida nam cela Evropa, a ne vlada RS.” Novinar, urednik in nekdanji svetovalec ministra za kulturo Miro Petek je v luči situacije spomnil na to, kako je premier sicer še aprila v državnem zboru zagotavljal, da je Slovenija uspešna pri črpanju evropskih sredstev. “Slovenija je počrpala več kot 100 odstotkov evropskih sredstev,” je med drugim celo navedel Golob. “V tej analizi nekaj ne štima. Predsednik vlade Golob je jasno povedal, da smo počrpali več kot sto procentov. Treba je raziskati, zakaj Evropsko računsko sodišče za Slovenijo skriva prave podatke,” je zato v znak komentarja situacije navedel Petek.
Nov dosežek, ki nam ga vsi zavidajo. Slovenija je pod to vlado “počrpala” več kot 100% razpoložljivih sredstev EU.😜#poslanskavprašanja #dz pic.twitter.com/k71ljK7kPo
— Tilen Majnardi (@TilenMajnardi1) April 22, 2025
Pred nastopom aktualne vlade smo se res uvrščali med države, ki so najbolje črpale evropska sredstva, a se je trend z novo oblastjo žal spremenil. Konec lanskega leta smo poročali o slabem črpanju kohezijskih sredstev, zaostajanju pri črpanju na področju investicijskih in strukturnih skladov. Do slabega črpanja evropskih sredstev je bila že večkrat med drugim kritična evropska poslanka Romana Tomc, ki poudarja, da je Janševa vlada pripravila obsežen načrt za okrevanje in odpornost in izpogajala izjemnih 5,7 milijard evrov sredstev, a da “denar iz tega in tudi drugih skladov, npr. kohezija, ostaja neporabljen, ker vlada Roberta Goloba ne zna izpeljati že pripravljenih projektov”.
Ž. N.