Po prvih predstavah v državnem zboru je jasno, da je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič obdržala retoriko, ki jo je že imela pred nastopom svoje funkcije, ko je bila na družbenih omrežjih kritična do nekdanjega premierja Janeza Janše. Poslanska skupina SDS je naravnost zgrožena nad njenim obnašanjem, očitajo pa ji izrekanje laži, razpihovanje in javno spodbujanje nestrpnosti ter širjenje sovražnega govora. “Pri njej manjka tisto, kar pričakujemo od predsednika Državnega zbora RS, to je ta videz nepristranskosti,” je za Nova24TV pojasnil poslanec v dveh mandatih in član prve komisije za ustavna vprašanja Andrej Magajna.
S spremembo vlade in poslancev smo dobili tudi novo predsednico Državnega zbora RS Urško Klakočar Zupančič. Slednja je bila v času, ko je še bila sodnica, precej ostra nasprotnica Janezu Janši. Kot kaže, pa je v novi funkciji svojo ostro retoriko obdržala, čeprav je javno razglasila, da se bo zavzemala za drugačno kulturo in strpno retoriko v hramu demokracije.
Klakočar Zupančičeva si je zaradi svoje retorike v tako kratkem času prislužila protestno pismo poslanske skupine stranke SDS. V poslanski skupini SDS so zgroženi zaradi grobega napada predsednice državnega zbora, saj je v svojem nastopu “žalila poslance, izrekala laži, razpihovala in javno spodbujala nestrpnost ter širila sovražni govor”.
V pismu so predsednici zakonodajne veje oblasti očitali še njeno odgovornost do ugleda parlamenta, ki ga nosi z novo funkcijo, temu primerna mora biti tudi njena komunikacija, naj si bo z nekom politično blizu ali ne. Sarkazem in cinizem je očitala SDS, a na koncu je prav ona tista, ki je cinična in sarkastična.
Poslance bi morala bolj spoštovati
“Dovolili ste si izreči tudi nekatere laži, prav šokantno je bilo to, da ste govorili o tem, da je pretekla vlada zaplinjala ljudi. Ali sploh veste, kaj ste izrekli?”, so še zapisali v poslanski skupini SDS. Poslanec državnega zbora v dveh mandatih in član prve komisije za ustavna vprašanja Andrej Magajna meni, da se je Klakočar Zupančičeva obnašala neprimerno, saj gre v tem primeru za spoštovanje do poslanca. “Pri njej manjka tisto, kar pričakujemo od predsednika državnega zbora, to je ta videz nepristranskosti,” je pojasnil.
Magajna se ne spomni, da bi v 30. letih kdo tako arogantno nastopal v funkciji predsednika Državnega zbora RS, najvišje državne instance. V nadaljevanju še poudarja, da nova oblast pravi, da bi morali biti vsi spoštljivi. “Ko pa pridejo na teren, na takšne dogodke in seje, pa udari njihov karakter,” je pojasnil in dodal, da je za predsednika Državnega zbora RS in predsednika komisij zelo pomemben tudi značaj. “Skrbijo pa me tudi njene nekatere izrečene besede in reakcije.”
Urška K.Zupančič naj bi bila kot predsednica #dz prva med enakimi.Zaradi njenih izpadov,žaljivk, poniževanja in primitivizma zoper @strankaSDS se takšni enakosti odpovedujem z dvignjeno glavo!S tovrstnimi ljudmi ne želim imeti opravkov.Ali je to tako opevana spoštljivost Svobode?
— Anja Bah Žibert (@ANJABAHZIBERT) June 3, 2022
Do nje je bila kritična tudi poslanka, ki je sicer tudi sama znana po precej ostri retoriki, nikakor pa ne žaljivi. “Urška Klakočar Zupančič naj bi bila kot predsednica Državnega zbora RS prva med enakimi. Zaradi njenih izpadov, žaljivk, poniževanja in primitivizma zoper stranko SDS se takšni enakosti odpovedujem z dvignjeno glavo!”, je zapisala poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki je še dejala, da s tovrstnimi ljudmi ne želi imeti opravkov. “Ali je to opevana spoštljivost Svobode?”
Nad skrajno agresivnim vedenjem predsednice državnega zbora so se zgražali mnogi, na Twitterju pa se je graciozno odzvala tudi poslanka SDS Eva Irgl, ki upa, da taki nastopi žensk v parlamentu ne bodo postali nekaj vsakdanjega. “V podporo spoštovanju instituciji se kot dolgoletna poslanka ograjujem od nedavnega nastopa predsednice državnega zbora. Ne želim, da žuganje, vzvišenost, neprimerno obnašanje postanejo sinonim za žensko v politiki,” je dejala.
Ne razume ločenosti države in verskih skupnosti
Klakočar Zupančičeva je med drugim v intervjuju za tednik Mladina tudi spregovorila o ustavnem načelu ločenosti države in verskih skupnostih, vendar pa nekateri poudarjajo, da gre njene izjave razumeti v smeri izločenosti Katoliške cerkve iz (dela) javnega življenja oziroma omejevanja njenega poslanstva. “Ločenost države in verskih skupnosti je treba torej pravilno razumeti,” so jo opozorili na Inštitutu za kanonskopravne vede.
Leva opcija se rada predstavlja kot strpna, a v resnici je ravno obratno. Ti namreč poosebljajo nestrpnost. Strpni niso do nikogar, razen do sebe. Tudi če nekdo, ki ima ideološko enake poglede, v določenem trenutku “zaide s poti”, z njim niso več usmiljeni.
Sara Kovač