V oddaji 24UR Zvečer sta bili gostji NSi evropska poslanka Ljudmila Novak in predsednica SD, evroposlanka Tanja Fajon, ki sta komentirali vpad podpornikov ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Kapitol, medtem ko so zakonodajalci preštevali elektorske glasove. Novakova se je zavzela za omejitve svobode govora ter problematizirala anonimnost spletnih komentatorjev, medtem ko je Fajonova vlekla vzporednice med Trumpom in Janšo.
Prva je bila na vrsti nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je odgovarjala na vprašanje voditelja Uroša Slaka, kaj bi se morali tudi v Sloveniji naučiti iz prizorov videnih v Ameriki 6. januarja 2020.
“Vsako nasilje je obsojanja vredno. In to nas lahko nauči, kako pomembne so naše besede, besede naših izpostavljenih ljudi in besede medijev. Besede lahko ubijajo, sprožajo pa lahko tudi še več sovraštva in delitev, zato moramo biti previdni o čem in kako govorimo,” je bila mnenja Novakova. Iz povedanega bi se dalo razbrati, da Novakova verjame, da so besede nasilje. Kakor je sama rekla, lahko celo ubijajo. Taka drža do, recimo temu svobode govora, je naravnost nevzdržna. Kajti, če že same besede lahko ubijajo, ter sprožajo “sovraštvo in delitve”, potem se bojimo vprašati kaj je alternativa, ki jo zagovarja Novakova. Kajti, če je cilj izogniti se “sovraštvu in delitvam”, kakor sama to imenuje, je potrebno uvesti enoumje. Z drugimi besedami, diktaturo.
Novakova problematizirala anonimnost spletnih uporabnikov
Drugi del odgovora Novakove je bil napad na slamnatega moža. Prvo je problematizirala anonimnost spletnih komentatorjev, nato pa spletne komentatorje nadomestila s politiki, ki so na spletu že zaradi narave njihove funkcije daleč od anonimnosti. “Ne zdi se mi dobro, da imamo lažne račune na socialnih medijih, kajti vsak bi moral stati za svojimi besedami. Na takšen način, ko imajo nekateri veliko lažnih računov pa lahko marsikaj rečejo in dejansko spodbujajo ljudi k sovraštvu. Da pa to delajo vidni politiki, pa lahko to ima zelo zelo hude posledice, zato bi se morali tega vzdržati.”
https://twitter.com/SebGorka/status/1346979474500427785
Da Novakova nasprotuje anonimnosti na spletu je lahko razumeti kot njeno držo, kaj pa je želela povedati s tem, da politiki uporabljajo lažne račune za širjenje sovraštva ostaja neznanka. Glede na to, da sta skupaj s Fajonovo komentirali dogajanje v ZDA, lahko za primer vzamemo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na socialnih omrežjih ni anonimen. Nastopa s svojim imenom in priimkom. To vseeno ni ustavilo Twitterja, Facebooka, Instagrama in še nekaterih, da mu ne bi preprečili dostopa do socialnih omrežij zaradi posnetka v katerem je protestnike, ki so vpadli v Kapitol pozval, naj se odpravijo domov. Vsi osrednji mediji so v četrtek, 7. januarja 2020 ves čas poročali, kot da bi v domnevno spornem videu Trump razpihoval proteste, medtem, ko je počel ravno obratno.
Fajonova vleče vzporednice s Slovenijo
Predsednica SD in evroposlanka Tanja Fajon se je obregnila ob “ranljivost demokracije pod napačnim vodenjem”, pri tem je vlekla vzporednice s Slovenijo. “Prizori so bili šokantni, ni pa bilo ravno presenečenje,” je začela Fajonova. “Mi smo več let opozarjali kam lahko pripelje ta škodljiva retorika, spodbujanje sovraštva, pozivanje k nasilju, neke teorije zarot, podžiganje tega. In to vse se je zgodilo v Ameriki in zdaj predsednik Trump ne priznava volitev, še vedno ne in če pogledamo Slovenijo paralele ,kaj pravim, tudi predsednik Janša še ne priznava volitev – očitno še ni uspel čestitati,” je Fajonova izkoristila priliko za napad na premierja Janeza Janšo.
It’s pretty clear that American people have elected @realDonaldTrump @Mike_Pence for #4moreyears. More delays and facts denying from #MSM, bigger the final triumph for #POTUS. Congratulations @GOP for strong results across the #US @idualliance pic.twitter.com/vzSwt9TBeF
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 4, 2020
Zanimiv je prvi del izjave Fajonove. ““Mi smo več let opozarjali kam lahko pripelje ta škodljiva retorika, spodbujanje sovraštva, pozivanje k nasilju, neke teorije zarot, podžiganje tega …” Ravno v SD se že zelo dolgo poslužujejo škodljive retorike. Eden zadnjih bolj eklatantnih primerov je ravno cela kampanja k šoli brez zaščitnih mask v času pandemije covida-19. Kar se tiče spodbujanja sovraštva nasledniki komunistov z veseljem razpihujejo sovraštvo do podpornikov SDS, ki jih enačijo s fašisti, totalitarci, ljudmi, ki jih je potrebno odstraniti na takšen ali drugačen način, kar nas privede do pozivov k nasilju. Ravno Tanja Fajon in njena rdeča falanga so s pridom razpihovali nezadovoljstvo in hujskali ljudi proti vladi ter se udeleževali protivladnih protestov, kjer so bili prisotni jasni pozivi k nasilju. Vse od “Ubi Janšu!” pa do “Smrt janšizmu, svoboda narodu!” Fajonova, kolikor nam je znano, se od slednjega ni nikoli distancirala, ali javno obsodila. O teorijah zarot pa tudi ni smiselno izgubljati besed. Fajonova, ki je del vodstva leve opozicije, ki ves čas robanti proti rabi aplikacije #OstaniZdrav, ker se bojijo, da bo notranji minister Aleš Hojs skočil iz njihovega telefona, na POP TV razglablja o teorijah zarot. Na tej točki je teorija zarot res zgolj še pojem za diskreditacijo nasprotnikovega mnenja.
Fajonova lagala
Fajonova je ravno tako lagala. Rekla je, da je Janša “čestital poražencu teh volitev.” To ne drži. Janša ni čestital ne zmagovalcu, ne poražencu ameriških predsedniških volitev. Ne Donaldu Trumpu, ne nekdanjemu podpredsedniku Jou Bidnu. Janša je čestital zgolj republikanski stranki za dober dosežen rezultat na volitvah in dodal, da če se bo trend nadaljeval, bo najverjetneje slavil Trump. To je bilo 4. novembra 2020. Lahko je razumeti Janševo zadržanost. To navsezadnje niso prve ameriške predsedniške volitve, kjer bi prihajalo do prenagljenih čestitk, so samo najbolj ekstremen primer. Tudi leta 2000 je ves svet hitel čestitati nekdanjemu ameriškemu podpredsedniku Alu Goru za zmago na predsedniških volitvah, a se je na koncu izkazalo, da je zmagal George W. Bush. Če kaj, je modro od Janše, da s čestitkami zmagovalcu počaka do 20. januarja 2021, ko bo na sporedu predsedniška inavguracija.
Fajonova se je strinjala z Novakovo, da “besede ubijajo,” in obtožila Janšo poseganja po izrazito “sovražni, škodljivi retoriki” na socialnih omrežjih. V nadaljevanju je zatrdila, da ima Janša Trumpa za vzornika, kar je naravnost smešno. Janša je v politiki aktiven zadnja tri desetletja, Trump po drugi strani v najbolj radodarni oceni zadnjih pet let. Kar je skupno Janši in Trumpu ni zgledovanje enega po drugem, temveč odnos osrednjih medijev do obeh. Oba sta vedno in povsod prikazana kot dežurna zlobneža. Ko se odzoveta, pa se začne moraliziranje opozicije o neprimernih tvitih in širjenju sovraštva. Osrednje medije najbolj boli ravno to, da sta tako Janša kot Trump socialna omrežja uspešno uporabila, da zaobideta medijski monopol nad informacijami. Pri Trumpu se je to po vsem sodeč vsaj za zdaj končalo, ne zaradi osrednjih medijev, temveč socialnih omrežij, ki so se odločila za samomor.
Za dejanja svojih podpornikov kriv Trump, za dejanja svojih nasprotnikov kriv Janša
V nadaljevanju je prišla na vrsto z napadom na slamnatega moža tudi Fajonova. “Vidimo štiri leta kaj se je dogajalo, načrtno rušenje demokratičnih institucij, da je vsa ta jeza ljudi, bes ljudi, ki smo ga včeraj videli dejansko posledica neke politike ki jo je vodil Trump,” je povedala Fajonova in nadaljevala, da se boji “če se nam bodo podobne stvari začele dogajati v Sloveniji – in nismo daleč od tega, da bo ta bes, ta jeza ljudi, ki je danes že prisotna, videli smo med protestniki, lahko izbruhnila in pripeljala do podobnih dejanj.”
Če razčlenimo, Tanja Fajon začne s kritiko Trumpovega domnevnega načrtnega rušenja demokratičnih institucij, ki je pripeljalo do tega, da so Trumpovi podporniki vpadli v Kapitol. Nakar Fajonova presedla na Slovenijo, kjer že celo leto potekajo protesti proti Janši, ki jih razpihuje ravno leva opozicija in se boji, da bi lahko prišlo do podobnih dejanj. V ZDA je po mnenju Fajonove za dejanja svojih podpornikov odgovoren Trump, v Sloveniji pa je za dejanja svojih nasprotnikov odgovoren Janša. To je sila nenavadno, če vzamemo v obzir, da so protivladne proteste, ki so se odvijali skoraj vsak petek v zadnjem letu odkrito podpirali in podpihovali ravno Tanja Fajon iz SD, Marjan Šarec iz LMŠ in Luka Mesec iz Levice. Nazaj se je bolj ali manj držala predsednica SAB Alenka Bratušek.
Tu več ne gre zgolj za primer dvojnih meril. V svetu Fajonove, bo vedno za vse kriv tisti, ki je na desni. Dejansko stanje je ne zanima. Kot problematično je označila komunikacijo in pozvala k neširjenju sovraštva. “Ne sovraštvu, ne nestrpnosti, ne lažem, ne hujskanju in podobno, ker to res vodi v hudo nasilje,” je povedala Fajonova. Ironija njenega poziva se je očitno izgubila. Kajti vse to namreč v SD počnejo že lep čas. Zadnji primer, ki ga tudi Tanja Fajon ni nikjer na socialnih omrežjih obsodila je bil napad na Državni zbor za novo leto. Neznani storilec je razbil okno v DZ.
Z lažmi nadaljeval Slak
Ker enkrat ni bilo dovolj, je tudi Slak ponovno lagal kako je Janša čestital Trumpu, ni pa oziroma noče pa povedati ali je že čestital Bidnu in navedel, da so ostali svetovni voditelji že čestitali Bidnu in obsodili Trumpa. Novakova je povedala, da ko bo Janša čestital, bomo zato vedeli. Naprej se je Slak obrnil na Fajonovo in jo vprašal “ali je vredno umreti za politika, ki izgubi na volitvah?” Če so štirje mrtvi protestniki umrli za kaj, to ni bil Trump, temveč ameriška demokracija. Slišati iz ust Fajonove da je “vsako življenje dragoceno”, medtem ko se aktivno zavzema za splav je višek hinavščine. Po njenem mnenju ni za nikogar vredno umreti. “Amerika bo zdaj morala spet dejansko zgraditi državo okoli vladavine prava, demokracije, raznolikosti – to kar je bila zibelka te ameriške demokracije na katero smo bili tako zelo ponosni. To kar se je dogajalo sinoči, ni Amerika kot jo poznamo.”
Fajonova Ameriko očitno zelo slabo pozna. Ta zibelka ameriške demokracije je nastala kot posledica oboroženega upora. Nasilje jo je rodilo, ustanovni očetje nasilja v imenu svobode ne samo, da niso obsojali, celo podpirali so ga. Eden od najbolj znanih citatov enega od ustanovnih očetov, 3. ameriškega predsednika Thomasa Jeffersona je: “Drevo svobode mora biti od časa do časa napojeno s krvjo domoljubov in tiranov. Je naravno gnojilo.” Štirje mrtvi, po najnovejših informacijah naj bi jih bilo pet, v bolnišnici je izdihnil en policist, niso umrli za Trumpa, ali Bidna, ali Mika Penca ali Nancy Pelosi. Umrli so za ameriško svobodo.
Konec republikanske stranke kot jo poznamo
Republikanska stranka je s tem, ko je šla proti Trumpu podpisala svojo smrtno obsodbo. Po anketah, ki jih je 6. januarja glede vpada v Kapitol opravil YouGov, je dejanje protestnikov podprlo 45 odstotkov republikancev, Proti so bili 43 odstotki. 56 odstotkov vseh vprašanih, to pomeni, neodvisnih, demokratov in republikancev je prepričanih, da je bilo na predsedniških volitvah dovolj prevar, da je vplivalo na končni rezultat volitev. 53 odstotkov republikancev meni, da za vpad protestnikov v Kapitol nikakor ni kriv Trump. Po mnenju večine republikancev je za vpad v Kapitol odgovoren Joe Biden. S tem se je strinjalo 35 odstotka vprašanih. Kar 85 odstotkov vprašanih republikancev nasprotuje takojšnji odstranitvi Trumpa iz Bele hiše. Fajonova vseeno govori o tem kako republikanci zapuščajo Trumpa. Zapuščajo ga tako imenovani “Rinoti”, republikanci, ki so to bili zgolj v imenu, ki jim je bolj pomembo biti lepo poražen, kakor pa da bi se dejansko zavzeli za svoje volivce. Republikanski volivci, ki jih je pritegnil Trump tega ne bodo pozabili.
A na koncu je najbolj bosa izjava ravno Novakove, ki poudarja, da je bilo zaradi nepravilnosti na ameriških volitvah vloženih nekaj čez 60 tožb in niti ena ni uspela. Kar Novakova pozablja omeniti je, da tožbe niso propadle zaradi vsebine, temveč procedure ali še huje, ker je sodišče ocenilo da tožnik nima upravičenega razloga za podajo tožbe, ker naj sam ne bi bil oškodovan v primeru. Z drugimi besedami, dva meseca smo lahko spremljali, kako so na celi črti zatajili zakonodajalci, sodišča in izvršna veja oblasti v posameznih zveznih državah. Še vrhovno sodišče, kjer naj bi imeli večino konservativci, se je od primera ogradilo. Kakor so poročali posamezni ameriški mediji, se je predsednik vrhovnega sodišča John Roberts bal, da bi odločitev vrhovnega sodišča lahko sprožila rasne in Antifa izgrede kakršnim so bili priča poleti. Kakor kaže je neodločitev vrhovnega sodišča povzročila zaenkrat protest v katerem so vpadli v Kapitol. Tokrat desnica.
Ivan Šokić