Politični komentator in ameriški avtor James Lindsay je v svojem polurnem govoru v Evropskemu parlamentu zelo nazorno in jasno pojasnil, kako kulturni marksizem prevzema Zahod in zakaj je marksizem v resnici kuga zahodne civilizacije. “Če želite vedeti, kakšna bo vaša prihodnost, če ne ustavimo prebujanja, si samo poglejte Kitajsko,” opozarja.
V uvodu svojega govora je James Lindsay svojo predstavitev uokvirjal kot odgovor na vprašanje, ali bo tako imenovana “prebujenost” naslovila vprašanje pravičnosti v Evropi. V nadaljevanju je izpostavil definicijo pravičnosti po Georgu Fredericksonu, ki je govoril o upravljani politični ekonomiji, kjer so deleži prilagojeni tako, da so državljani enaki. “Se vam to sliši kot nekaj, kar ste že slišali?” Kot socializem denimo?” Poudaril je, da je edina razlika med socializmom in pravičnostjo v tem, kaj se prerazporeja. “Poleg ekonomskega in materialnega kapitala bodo prerazporedili socialni in kulturni kapital.”
Lindsay je nato postavil tezo svoje predstavitve, da je “wokeism” tudi marksizem. “Wokeism je maoizem z ameriškimi značilnostmi. Če si lahko sposodim trditev od samega Maa, ki je rekel, da je njegova filozofija marksizem, leninizem s kitajskimi značilnostmi, kar pomeni, da je wokeism marksizem.” Poudaril je, da številni profesorji in filozofi pravijo, da gre pri govoru o marksizmu za ekonomijo, ko se govori o wokeismu pa za kulturno in socialno zadevo. “Tu ni razlike.” Klasični ekonomski marksizem, radikalni feminizem, kritično rasno teorijo, queer teorijo in postkolonialno teorijo po njegovih besedah povezuje intersekcionalnost, zaradi česar so obravnavane, kot da vse predstavljajo eno stvar. Logika je marksistična. “Mislimo, da je Marx govoril o ekonomiji, ker je pogosto razpredal o ekonomiji.”
Po njegovih besedah pri marksizmu ni šlo za polastitev sredstev za proizvodnjo dobrin in storitev, temveč za sredstva za izgradnjo in nadzor družbe. Nato je razložil, zakaj je Marx, ki je bil teolog, v bistvu želel nadzorovati sredstva za proizvodnjo družbe. “Želel je ustvariti religijo, ki bi nadomestila vse religije človeštva in ga pripeljala nazaj k njegovi pravi družbeni naravi”. Marx je bil obseden z odpravo zasebne lastnine in je zagovarjal prepričanje, da je kapitalizem neupravičeno kategoriziral ljudi na tiste, ki imajo, in tiste, ki nimajo.
https://www.youtube.com/watch?v=xwdQZlHJ5Dc
Fenomen suženjstva popularen v Evropi, ker v resnici sploh ne gre za zgodovino ali suženjstvo
Lindsay meni, da velikokrat poslušamo, zakaj je fenomen suženjstva tako popularen v Evropi. “Zato, ker v resnici sploh ne gre za zgodovino ali suženjstvo,” je izpostavil in dodal, da se tukaj uporabljajo zgolj izgovori. “Gre za oblikovanje razrednega zavedanje (zavesti), ki je usmerjena proti belini, proti dominantni kulturi.” Lindsay je izpostavil, da je že pred leti poudaril, da kritična rasna teorija vse označuje kot rasistično, dokler se ne dokoplje do nadzora. Marksizem po njegovih besedah tudi vse označuje kot buržoalistično, dokler se ne dokoplje do želenega.
Prešel je tudi na opis queer teorije v okviru wokeizma. “Kaj napada woke? Zamisel o tem, da smo normalni.” Queer teorija po njegovih besedah predpostavlja, da obstajajo določeni privilegiranci, ki lahko določajo norme družbe. “Ti se imenujejo za normalne. Pravijo, da je normalno, da se moški ima za moškega, izgleda kot moški, obnaša kot moški, oblači kot moški. In da so ženske, ki bi morale biti ženstvene in lepe itd. So heteroseksualci in pravijo, da je heteroseksualnost normalna, druge seksualnosti pa ne,” je izpostavil in dodal, da se tukaj pojavi konflikt okrog tega, kdo bo tisti, ki bo označen za normalnega. “Pri queerih gre za identiteto brez bistva, ki je nasprotna konceptu normalnega, kot pravijo.”
Končni cilj je nadzorovati človeka, zgodovino in družbo
Lindsay je opisal tudi postkolonialno teorijo v okviru marksizma. “Imate Zahod kot zatiralca z dostopom do kulturnega in materialnega bogastva sveta, ker so se odločili, da je njihova kultura privzeta in je kolonizirala svet. Zato se morajo ljudje po svetu, ki naj bi bili zatirani, združiti proti temu, aktivnost pa se imenuje dekolonizacija. Odstraniti morajo vse primesi zahodne kulture.” Ko pridejo v Belgijo ali kam drugam in rečejo, da bodo dekoliniazirali, to po njegovih besedah pomeni, da bodo zmanjšali kulturni pomen kulturnih artefaktov, ker naj bi jih slednji zatirali. “Gre za isti sistem. Gre za drugo vrsto, ampak isti red, ki se mu reče marksizem, ki pomeni način razmišljanja o svetu. Cilj je vedno, da se dokoplje do sredstev nadzora nad ekonomskimi sredstvi, zgodovino in družbo.” Lindsay pravi, da medtem ko je Marx uporabljal ekonomska sredstva, kulturni marksizem uporablja družbeno-kulturna sredstva, vendar je končni cilj enak, nadzorovati človeka, zgodovino in družbo.
Po Lindsayevih besedah se je marksizem spremenil v kritični marksizem, ki je v bistvu le pritoževanje in rušenje vseh naših obstoječih institucij (npr. Cerkve, družine …). Šlo je za idejo, da se sproži spremembo od znotraj in se kulturo naredi socialistično. “Ni dovoljeno govoriti o kulturnem marksizmu, govor o tem so namreč kategorizirali kot teorijo zarote.” V svojem govoru je spomnil, da se je marksizem razširil v Rusiji, na Kitajskem. Deloval je namreč v agrikulturno usmerjenih fevdalnih družbah, ne bi pa deloval v kapitalistični državi. Čez čas se je razvila kritična teorija. Max Horkheimer je izpostavil, da se je Marx motil glede ene stvari, in sicer, da kapitalizem v resnici delavca ne spravlja v slabo voljo, ampak mu omogoča boljše življenje. Ameriške univerze so posvojile teorijo nemških profesorjev. Herbert Marcuse je v 60. letih jasno dejal, ne le, da kapitalizem prinaša dobro, temveč prinaša premoženje in razveseljuje, da delavski razred zaradi teh stvari ne bo več temelj revolucije. Z drugimi besedami, ni se jim zdelo več potrebno, da so odgovorni za delavski razred, kar je marksistom, ki so se želeli dokopati do moči, omogočilo, da so se lahko spoprijateljili s korporacijami. Šefi niso več predstavljali sovražnikov, ampak priložnost. Preusmerila se je tako pozornost v rasne manjšine, seksualne manjšine, feministke, outsajderje, slednji naj bi bili namreč tisti, ki so primerni za izvedbo marksistične revolucije na Zahodu. Lindsay je še posebej izpostavil vidik zabavne industrije, saj so se dokopali do potrebnih sredstev, da so preoblikovali kulturo. S pomočjo zabavne industrije so začeli prodajati rasno, spolno, seksualno, spolno usmerjeno propagando.
Opisal je, kako se vse te različne ‘vrste’ kulturnega marksizma (kritična rasna terorija, radikalni feminizem, queer teorija) združujejo pod ‘rodom’ wokeizma, vendar se vsaka od njih obnaša, kot da je lasten mini narod (imajo zastave in iščejo osvoboditev izpod zahodne civilizacije). Lindsay poudarja, kako so se te različne marksistične ‘vrste’ kot virus spremenile v napad na naše slabosti, kot je naša velikodušnost, toleranca. Povedal je, da se v Ameriki ni mogoče učiti o komunistih, denimo o Mao Cetungu. Spomnil je, da je slednji oblikoval 10 identitet (pet je bilo komunističnih, dobrih, pet pa fašističnih). “Ljudje je kategoriziral, s tem se je ustvarjal socialni pritisk, saj če si sam spadal v slabo kategorijo, je to za seboj potegnilo tudi otroke. Mladi so vodili revolucijo, ker je Mao vodil politiko identitete prek otrok v šolah,” je pojasnil.
“Vsaj v ZDA pravimo svojim otrokom, da je slabo, če si bel, zatirajoč. Avtomatsko prizadeneš ljudi drugih ras samo s svojim obstojem. Če pa se odločiš, da postaneš queer, te bomo slavili. Lahko oblikuješ radikalno vojsko ljudi, ki se identificirajo kot spolna manjšina, seksualna manjšina že pri starosti sedmih let. Lahko se jih vodi v procese transformacije,” je povedal in dodal, da obstaja razlog za to. “Gre za isti program, ki ga je Mao uporabljal z namenom radikalizacije mladih na Kitajskem. Drugačne so le identitetne kategorije. Gre za maoistično kulturno revolucijo z ameriškimi karakteristikami, ki se izvaža v Evropo,” je bil jasen in dodal, da tako, kot je v Evropo prišla kritična rasna teorija, bo prišla tudi kulturna revolucija.
Cilj je uničenje zahodne civilizacije od znotraj s pomočjo maoističnh tehnik
Lindsay opozarja Evropo, da se bo s temi neumnostmi morala spopasti še pravočasno. Kot odličen primer je navedel smrt Georgea Floyda, ki ni imela nobene zveze z Evropo, a je kljub temu povzročila proteste v Evropi, prišlo pa je tudi do odstranjevanja “motečih” kipov. “Popolnoma nesmiselno,” je komentiral in dodal, da je cilj zahodno civilizacijo uničiti od znotraj s pomočjo maoističnih tehnik. Lindsay je spomnil, da je bila celotna Maova strategija doseči enotnost pod novim standardom, ki ga je imenoval “socialistična disciplina”. Na Zahodu pa danes temu rečemo vključenost. “Imamo nov program. Govori se o trajnostni in vključujoči prihodnosti, ki predstavlja nov socialistični standard v smislu, da bomo imeli svobodo v primeru socialistične discipline.”
Wokeism je po Lindsayevih besedah marksizem. “Napreduje skozi maoistično kulturno revolucijo in uporablja amerikanizirane kategorije identitet.” Po njegovih besedah se bo prilagodil kot virus. “Našli bodo vaše slabosti in se prilagodili tudi v Evropi,” je opozoril in dodal, da je Evropa v veliki nevarnosti.
Če se Evropa vda, bodo vzeli vse, je prepričan. “Če se pretirano odzove, bodo to uporabili za pridobivanje moralne avtoritete v prihodnosti. Bodite trdni in odločni, vendar delujte previdno, da ne odreagirate tako, kot želi to od vas provokator. To pa je možno, če človek pozna diagnozo problema.” V primeru, da se ne odreagira pravilno, nas po njegovem mnenju čaka dolga vključujoča in trajnostna prihodnost brez svobode, cilj namreč je, da se nas oblikuje v tako imenovane globalne državljane. “Kaj je globalni državljan? To je nekdo, ki podpira 17 ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030. Kakšne so njegove pravice? Gre bolj za globalne odgovornosti. Z drugimi besedami, za suženjstvo.”
Dr. Lindsay je na koncu še poudaril, da je to ključni trenutek v zgodovini zahodnega sveta. “Če v prihodnosti ne boste ustavili prebujanja, boste na poti Kitajske in njenega sistema socialnih kreditnih točk.”
Ana Horvat