Kakšne so napovedi za leto 2024 in ali si lahko dovolimo upanje na kakšne pozitivne spremembe? Leto 2023 je bilo precej razburkano – predvsem v negativnem smislu. Slišali smo veliko obljub, storilo se je malo ali celo nič. O tem smo govorili s poznavalci z različnih področij, ki velikih sprememb ne pričakujejo, ravno zaradi dosedanjih izkušenj, izpostavili pa so pomembnost Evropskih volitev. Te namreč vidijo kot zadnjo priložnost, da se odločno reče “ne” škodljivim bruseljskim politikam.
Ob vstopu v novo leto si vsak želi spremembe, spremembe na bolje. A čeprav bi si to še kako močno želeli, politično, pravno in ekonomsko podkovani strokovnjaki nekih korenitih sprememb na političnem parketu ne vidijo. Ne izključujejo možnosti modifikacije vlade, a to je tudi vse. Reform prav tako ne pričakujejo, saj doslej Golobova vlada še nobene ni izpeljala, niti si jih ne želijo. “Od te vlade si do konca mandata ne želim nobenih reform, glede na to, da vse, česar se je do zdaj lotila, je dalo samo neke škodljive efekte,” je med drugim povedal sociolog dr. Matevž Tomšič
Tomšič nekih “korenitih” sprememb na našem političnem parketu ne pričakuje. Meni, da je verjetnost, da pride do spremembe oblasti ali predčasnih volitev zelo majhna, ne izključuje pa možnosti zamenjave predsednika vlade. Kar se tiče napovedanih reform s strani Golobove vlade, Tomšič upa, da do njih ne pride. “Od te vlade si do konca mandata ne želim nobenih reform, glede na to, da vse, česar se je do zdaj lotila, je dalo samo neke škodljive efekte”.
Nekih velikih sprememb pri nas ne pričakuje niti dr. Miro Haček, ki pa še vedno pričakuje, da bo “predvsem Levica izpolnjevala vsaj del svojega programa, da bo SD še naprej zelo izgubljena in da se bo Gibanje Svoboda še naprej ukvarjala predvsem z notranjimi razprtijami in iskanjem lastne identitete.” Boštjan M. Turk v novem letu vidi “nadaljevanje prostega pada republike. Zadnjo vlado tranzicijske levice je razbila – na vprašanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – skrajna stranka Levica. Bila je tedaj nekakšen pridružen člen koalicije. Danes se česa takega ne moremo nadejati, hkrati pa so s tem tudi manjše možnosti za nove volitve. A zgodovina je bolj nepredvidljiva od ljubezni (zaljubljenosti), zato tudi takšen scenarij ni za a priori izključiti. Pogledati je potrebno, kaj je v ozadju. To je, da je povezava med Levico in Svobodo bistveno bolj organska in tega razpada ni pričakovati,” je prepričan.
Evropske volitve so ključne
Kar so izpostavili prav vsi, so prihajajoče evropske volitve. Te vidijo kot ključne. “Mislim, da je to ena zadnjih priložnosti, da se naredi konec tem škodljivim politikam, od raznih okoljskih norosti, vsiljevanja multikulturalizma, neomejenega priseljevanja in podobno,” meni Tomšič, ki v teh volitvah vidi možnost, da se vzpostavi neka “drugačna večina v evropskem parlamentu”, pri čemer največ potenciala vidi v Evropski ljudski stranki, ki pa ima po njegovih besedah veliko odgovornost, da se bolj odločno postavi za spoštovanje evropskih vrednot. “Doslej se je namreč preveč uklanjala levičarski agendi, temu mora odločno reči ne,” je prepričan.
Čaka nas obdobje javnofinančnih rezov
Haček glede evropskih volitev meni, da bodo te precej drugačne od dosedanjih, tako po nekoliko višji udeležbi, po večjem notranjepolitičnem pomenu kot tudi po številu list, ki se bodo potegovale za devet poslanskih mandatov. “Pričakujem tudi, da bo poslanec Logar nadaljeval s civilno-družbenimi aktivnostmi svojega gibanja, ki bodo počasi postajale bolj politične, ne pričakujem pa, da bo šel s svojim gibanjem na Evropske volitve ali že ustanovil stranko. Na koncu pa pričakujem, da bodo javnofinančne razmere bistveno težje kot letos in da se bo začelo obdobje (tudi težjih) rezov v javnofinančni blagajni.”
Pesimističen ostaja nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjič, ki meni, da bo naslednje leto podaljšek tega leta. “S podtalno, rušilno inflacijo, upadom gospodarstva, nadaljnjimi slabitvami na planu državne in javne uprave. Vsak dan trajanja tekoče oblasti je dan nazadovanja več. Ključno je, da gospodarstvo nima rezerv za še nekaj let takšnega vladanja, da bo preprosto pokleknilo, z vsemi posledicami na blaginjo državljanov vred.”
Reform na podlagi dosedanjih izkušenj ne pričakujejo
Radonjič reform prav tako ne pričakuje, saj oblast v letu in pol ni spravila pod streho prav nobene izmed napovedanih in nenapovedanih reform. Meni, da je vsepovsod stanje slabše, kot je bilo za časa prejšnje vlade desnega centra. Ljudje plačujejo iracionalne strahove s splošnim nazadovanjem, kar se žal obeta v prihodnjih dveh letih in pol. “Spremembe vsekakor bodo, postopne, drseče, vendar po vrsti negativne. Vprašanje je le, kako slabo nam bo šlo. Tu se ne more zgoditi nič dobrega,” trdi.
Ampak, na provladnih medijih bomo še naprej brali, da imamo javno zdravstvo, ki je vsem dostopno, da je za starostnike izvrstno poskrbljeno in naj bomo tiho, kajti državo vodi vrhunski elektro menedžer. In ja, verjetno bomo brali tudi to, da teletino v trgovinah talajo zastonj,” je dejal poznavalec politične scene Miran Videtič.
Ekonomist dr. Matej Lahovnik v letu 2024 doma ne pričakuje nobenih reform, saj do sedaj nismo dobili niti zdravstvene reforme, ki bi bila nujna. “V novem letu bomo dobili dva nova prispevka, enega za zdravstvo in drugega za dolgotrajno oskrbo. Davki bodo višji, javne storitve pa nič boljše.”
Gospodarstvo je odvisno od razmer po svetu
Lahovnik meni, da je za prihodnost domačega gospodarstva pomemben tudi razvoj dogodkov v svetu. “Če bi se v spopad v Gazi vpletel Hezbolah in Iran, potem bi lahko razmere na Bližnjem vzhodu zelo vplivale na energetske trge in tudi na nas. Zaenkrat pa kaže, da se to ne bo zgodilo. Druga neznanka je vojna v Ukrajini, na katero pa so se gospodarstveniki ter predvsem finančni in energetski trgi že prilagodili. Volitve v ZDA praviloma ugodno vplivajo na gospodarstvo. Pričakujem, da bo Trump premagal Bidna, kar bo vplivalo tudi na vojno v Ukrajini, saj bo Trump pri odnosih z Rusijo in Kitajsko, precej bolj kot Biden, upošteval kratkoročne gospodarske interese ZDA.
EU že nekaj časa izgublja mednarodni vpliv in gospodarsko moč v primerjavi z ZDA, Kitajsko in Rusijo. Visoke ekološke dajatve v EU povzročajo selitev industrije izven EU in vse večjo odvisnost od Kitajske,” zatrjuje Lahovnik, ki pričakuje spremembe na področju škodljivih evropskih politik.
Mora priti do sprememb na EU parketu, treba je reči NE škodljivim politikam
Politični analitik Sebastjan Jeretič meni, da je “še vedno edini ideološki steber slovenske levice antijanšizem in še vedno je preveč svež spomin na dogajanje v preteklem mandatu”. Kot ključno prelomnico pa tudi on vidi evropske volitve. “Prvič se mi zdi, da bo javnost dojela pomembnost evropske ravni odločanja, saj je bilo v zadnjih letih ogromno primerov, ki so pokazali na eni strani popolno odtujenost bruseljske elite od vsakodnevne realnosti, na drugi pa tudi popolno nesposobnost strateškega premisleka o prihodnosti naše celine. Migrantska kriza in vprašanje, kako zastaviti zeleni prehod, ne da bi pri tem večina ljudi utrpela popolno padec standarda, bodo točke, na katerih se bodo premešale karte na evropskem političnem parketu,” meni Jeretič.
Ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc pričakuje politično in družbeno zahtevno leto, pričakuje pa tudi, da bodo ljudje le odšli na ulice izrazit svoje nezadovoljstvo. “Sedeti doma in se jeziti za štirimi stenami nič ne pomaga. Upam, da bodo tisti, ki so volili Goloba in druge leve stranke, ugotovili, da te stranke delajo v svojo korist in v škodo velike večine ljudi,” je dejal Primc, ki pa je kljub vsemu optimističen in zavezan k svojemu delu “normalizacije Ljubljane”. Ob tem je omenil, da v začetku leta izide njegov priročnik za otroke, starše in učitelje s praktičnimi navodili, kako zaščititi otroke pred uničujočo ideologijo LGBTQIA+. Priročnik bo postregel z ogromno koristnimi informacijami, kako zaščititi svoje otroke. Kot največji problem še vedno vidi demografsko krizo.
Stopnjevanje težav z ilegalnimi migranti
Nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj meni, da se bodo težave predsednika vlade v novem letu še stopnjevale. “Ni mu uspelo obdržati “slovesa” kredibilnega gospodarstvenika in managerja. Obljube volivcem niso bile izpolnjene, retorika v javnosti do desnega pola prebivalstva pa je bila odvračajoča in “trda”. Pričakuje njegovo zamenjavo, opozarja pa tudi na stopnjevanje težav z ilegalnimi migracijami in varnostjo.
“Kljub padanju standarda prebivalcev, nedostopnosti zdravstvenih storitev in pripravam na plenjenje v energetiki ni pričakovati, da bi se kaj bistvenega zgodilo. Večina v parlamentu in medijih, ki jo vladna koalicija poseduje, je taka, da vsaj še nekaj časa lahko nadaljujejo z vodenjem države, ki nas iz meseca v mesec tone nižje. Je pa politika vedno nepredvidljiva, tako da so tudi presenečenja možna,” ostaja optimističen nekdanji notranji minister Aleš Hojs.
Na podlagi doslej videnega optimističen ostaja tudi politični analitik Miloš Čirić, ki računa na spremembo “v smeri iskanja skupnih interesov in čim širšega sodelovanja”. Trdi, da je “na vodilna mesta potrebno postavljati izkušene ljudi, ki so naredili v življenju tudi kakšno napako, če kažejo, da so se iz tega nekaj naučili. Sloveniji torej želim tiste modrosti, ki nas je nekoč že krasila in ki je zelo primanjkuje v zadnjih desetih letih.”
Da nas po novel letu ne čaka nič bistveno drugačnega, meni tudi vrhovni sodnik Jan Zobec. Prepričan je, da se bo nadaljeval trend ustavnega nazadovanja in zaton demokratičnih vrednot.
“Vsaj v sodstvu se ne bo spremenilo popolnoma nič. Zadnja izjava Sodnega sveta v zvezi z revolverjem na mizi predsednika VS to napoveduje. Rekli so, da je to neprimerno, sankcij nobenih. Pa ima zadeva poleg pravnih in etičnih razsežnosti tudi pravno-filozofske. Pravo je namreč zanikanje, antipod nasilju in “in vice versa”, nasilje je zanikanje prava. Kaže, da je predsednik VS obtičal pri prvi minuti Radbruchovih 5 minut filozofije prava, ki pravi, pravo je tam, kjer je moč,” zaključuje.
Videtič v svojem pojasnilu aktualno situacijo ponazori s plesom. “Ples, ki ga plešejo tudi mnogi v Sloveniji. Na eni strani plesalci, ki jim pete vrti DJ Putin, in na drugi strani plesalci, ki jih poganja #IdeologijaNorosti z mavričnimi zvočniki. Na prvi pogled dve skrajnosti, v svojem bistvu pa dve sestrski ideologiji, ki z roko v roki (na skrivaj sicer) uničujeta temelje Evrope. Smo globoko v tunelu, torej. In mala svetlobica, ki se nam dozdeva, da jo vidimo, se imenuje EU volitve, ki bi spremenile marsikaj. Ne takoj, a vendarle bi bili nastavki, da se Evropi povrne zlat sijaj, ki bi, z zamikom sicer, posvetil tudi nad Slovenijo,” je zaključil.