Nadzeya Silkova, žena beloruskega državljana Siarheia Silkoua, v pismu medijem trdi, da njen mož od aprila 2025 prestaja pripor na Povšetovi v Ljubljani. Po njenih besedah gre za političnega begunca z uradno mednarodno zaščito na Poljskem, ki ga slovenski organi zadržujejo na podlagi ponarejenih policijskih dokumentov, medtem ko tožilstvo in sodnica Vesna Podjed namerno prikrivata dokaze o njegovi nedolžnosti.
Silkova primer opisuje kot oster dvojni aršin. Medtem ko naj bi tožilstvo v drugih zadevah brez težav izpuščalo nevarne storilce, naj bi njenega moža že več kot leto in štiri mesece zadrževali v nečloveških razmerah. Bremeni ga 308. člen Kazenskega zakonika, torej prepovedano prehajanje meje oziroma ozemlja države. Ključ njenega očitka je, da policija in tožilstvo rajši preganjata nedolžnega političnega begunca, da bi prikrila lastne napake in nezakonito sodelovanje z beloruskim režimom.
Po njenem opisu so policisti, med njimi inšpektorica Martina Homer, na zaslišanjih trdili, da preverjanja v evropski bazi prstnih odtisov EURODAC niso mogli opraviti. V spisu naj bi se pozneje pojavil uradni izpisek, ki sta ga Homer in Branko Černoša pridobila že 25. aprila 2025 ob 8.32, torej neposredno ob pridržanju. Ta izpisek naj bi dokazoval, da sta potnici imeli zakonit status prosilk za azil na Hrvaškem in sta bili v postopku ponovnega vračanja. Dokument naj bi policija več kot leto dni skrivala pred preiskovalno sodnico in obrambo, da bi ustvarila videz kaznivega dejanja in dosegla pripor.
Mož naj bi pred prevozom osebno preveril hrvaške izkaznice prosilcev za azil, izdane v Zagrebu. Na prvem zaslišanju 25. aprila 2025 naj bi vztrajal, da policija te kartice fotografira in priloži v spis. Ker naj bi dokumenti kazali, da ne gre za ilegalne migrante, temveč za registrirane prosilke v dublinskem postopku, naj bi policija potnici preprosto izpustila, ne da bi zoper njiju uvedla postopek zaradi nezakonitega prehoda meje. S tem naj bi se izognila uradnemu zapisniku, ki bi, po mnenju žene, sesul tezo o tihotapljenju.
Za utemeljitev nasprotne zgodbe naj bi inšpektorica Homer v zaznamku z 24. aprila 2025 navedla, da so bile identitete ugotovljene na podlagi turških osebnih izkaznic, in si naj bi izmislila serijske številke. Teh dokumentov policija nikoli ne bi zasegla, pozneje priloženi črno-beli skenirani dokumenti, pa naj bi bili digitalna fotomontaža s sledmi brisanja. Za podaljševanje pripora naj bi policija v spis vložila tudi depešo “Interpol Minsk”, ki naj bi govorila o starih obsodbah. Komisija za nadzor Interpolovih datotek v Lyonu naj bi 7. novembra 2025 uradno potrdila, da v bazi Interpola o Silkouu ni nobenih podatkov. Kljub temu naj bi tožilstvo in sodnica depešo še naprej uporabljala.
Še hujši očitek je predaja osebnih podatkov
Slovenska policija naj bi takoj po aretaciji podatke političnega begunca posredovala beloruskim organom. Posledica naj bi bil pritisk agentov na njegovo mater, mladoletni sin pa naj bi bil v Belorusiji razglašen za iskano osebo. Silkova to ocenjuje kot neposredno kršitev načela nevračanja. Ko je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevala tehnične loge sistema CEPIS, naj bi policija 2. marca 2026 odgovorila, da s temi podatki ne razpolaga. Evropska agencija eu-LISA pa naj bi v uradnem odgovoru potrdila, da so zapisi preverjanj v bazi EURODAC na nacionalnih strežnikih Ministrstva za notranje zadeve.
Na sodni strani žena očita sodnici Vesni Podjed, da je na glavnih obravnavah, zlasti 27. februarja in 29. maja 2026, kategorično zavračala branje vlog obrambe in z njimi ni želela seznaniti sodnikov porotnikov. S tem naj bi osebno sodelovala pri prikrivanju policijskih zlorab.
Te trditve so težke, za zdaj pa ostajajo enostranske. 308. člen Kazenskega zakonika predvideva zaporno kazen, pripor v takih zadevah pri tujcih ni redek, njegova dolžina sama po sebi pa še ne dokazuje nezakonitosti. Status prosilca za azil na Hrvaškem tudi ne pomeni samodejno, da je prevoz v Slovenijo brez dovoljenja dovoljen. Dublin ureja pristojnost za azil, ne daje pravice do nenadzorovanega prehoda notranje meje. Če bi obramba z listinami res dokazala, da je policija že ob pridržanju vedela za status potnic in to skrivala, bi to bil resen očitek. Brez dokumentov ga ni mogoče potrditi.
Spis naj bi potekal pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod številko XV K 29671/2025, naslednje glavne obravnave pa naj bi bile 4., 11. in 18. septembra 2026 ob devetih v dvorani 319 na Tavčarjevi 9, dodaja žena Silkouua. Do objave tega prispevka ni bilo mogoče neodvisno potrditi, da navedeni spis obstaja, da je Silkou res v priporu ali da so septembrske obravnave razpisane. Z novinarskimi vprašanji smo se zato obrnili na Okrožno sodišče v Ljubljani, Okrožno državno tožilstvo in Policijo.
Odgovor tožilstva
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani potrjuje, da zadevo vodi: trenutno je v fazi glavne obravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani na podlagi pravnomočne obtožnice, v kateri je tožilstvo predlagalo tudi podaljšanje pripora zaradi begosumnosti in nevarnosti ponovitve dejanja; o vsebini zadeve in navedbah tretjih ne komentirajo, presojo pripora pa prepuščajo sodišču.
Ostale odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
A.H.