Tradicija, navada, pravice delavcev pravičnost ali nekaj povsem drugega. Tole praznovanje izgleda kot nekakšna “bipolarna” motnja.
Tudi Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, s čimer je človekovemu delu dal poseben pomen. Delo ni le ena izmed človekovih dejavnosti, ampak je povezano tudi z družbenimi in političnimi vprašanji. Delo mora biti cenjeno in spoštovano, ker človeku omogoča dostojanstven način življenja in zagotavlja materialne pogoje za preživetje. Častilec svetega Jožefa delavca ostane časten, ponosen, spoštljiv in pošten.
Lik svetega Jožefa je zgled tako za delavce kot delodajalce. Slednji so zavezani k zagotavljanju poštene plače, ki omogoča dostojno življenje. Višina plače mora ustrezati življenjskim potrebam in razmeram, v katerih delavci živijo. Vsi subjekti civilne družbe si morajo prizadevati za urejeno razmerje med delom in kapitalom ter z dialogom urejati delavska vprašanja, neomejeno konkurenco ekonomske moči in varovanje osebne lastnine, ki je namenjena družbeni funkciji.
Kaj pa je 1. maj?
Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin. Čeprav klasičnega delavstva v smislu časov, ko je nastajalo močno gibanje sindikalistov, pravzaprav ni, se pa dogaja povsem nekaj drugega, da so največji zagovorniki tisti, ki nikoli zares niso poprijeli za delo oziroma so se bolj izživljali nad delavci izvajalci. Ti »častilci« dela pravzaprav parazitirajo na delavskih žuljih, dobivajo plače, nadomestila za nedelo in izogibanje ponujenih priložnosti, ki jim ne dišijo preveč. Vse je samo maska in hlinjenje dva dni v letu. Ko celo taisti nedelavci hodijo naokoli zavihanih rokavov in čakajo na priložnost kaj zastonj spiti ali če je kaj sreče, kakšno črtico potegniti. Častilci 1. maja pa so to en dan v letu ali noč (v kolikor je možno kaj spiti) preostali del leta pa hlinijo zavzetost za delavca ali nekoga, iz katerega dela in prispevkov živijo.
Sv. Jožef delavec sinonim in vzor vsemu delavstvu!
Če je pijančevanje, spozaba ali nedostojno vedenje do dela tistih, ki bolj malo poprimejo za delo, edina manifestacija za delo in t. i. praznik dela, sem prav gotovo za to, da obeležujem 1. maj kot dan in praznik svetega Jožefa delavca in častim in čislam tiste, ki se spoštljivo in dostojno obnašajo in se spodobno vedejo do tega praznika. Praznik svetega Jožefa delavca ni praznik, ki slavi delo, temveč delavca, človeka!
Nikoli več delo zoper delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!
Letos mineva 70 let, odkar je papež Pij XII. prvi maj razglasil za god svetega Jožefa delavca. To je leta 1955 storil zato, da bi bil 1. maj posvečen dan, in ne več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje.
Naj bo tudi v bodoče to praznik delavca, kjer sta skupaj z roko v roki sloga in mir!
Vančo K. Tegov