Ob obeležitvi 22-letnice smrti očeta slovenske države se vrstijo pozivi k poimenovanju trga v njegov spomin

Datum:

Pred Državnim zborom na Trgu republike je potekala komemoracija ob 22. obletnici smrti enega najpomembnejših Slovencev v zgodovini, dr. Jožeta Pučnika, kjer so se spominjali življenja in zapuščine velikega politika. Prisotni so se strinjali, da bi se po očetu slovenske osamosvojitve moral poimenovati vsaj trg ali ulica v Sloveniji.

“Danes je celo Bruselj bolj slovenski kot Ljubljana,” je dejal podpredsednik SDS Aleš Hojs, ki je spomnil, da so po Jožetu Pučniku poimenovali eno od konferenčnih dvoran v Bruslju, medtem ko v Ljubljani po njem ni poimenovano nič.

Preberite tudi: [Video] Od Dražgoš do Dakse: Mitizacijo partizanstva sesuva resnica

V organizaciji KSS MO Ljubljana je tako v njegov spomin potekal zbor, kjer so poleg Aleša Hojsa spregovorili Bojana Kos, predsednica KSS Mojca Škrinjar, podpredsednik SDS in predsednik MO Ljubljana Aleš Hojs in poslanec mag. Branko Grims, pesem pa je prebral Igor Pirkovič. V Evropskem parlamentu so marca leta 2018 po dr. Jožetu Pučniku poimenovali eno od konferenčnih dvoran. Na simbolni ravni se je tako pridružil mnogim velikanom evropske politike, Hojs pa ob tem poudari, da v tem primeru ni razloga, da v Ljubljani ni trga ali ulice poimenovane po njem.

Presenečen nad tem, kako malo se v Sloveniji omenja njegovo ime ali delo, je bil tudi Luka Simonič, predsednik SDM. Ko je izvedel, da je tudi Pučnik obiskoval mariborsko gimnazijo, ga je “zabolelo”, saj je omenjeno gimnazijo obiskoval tudi sam, a ni zasledil niti ene njegove slike ali posvetila o tem. Spomnil je, da je imel Pučnik težave pri maturiranju in šolanju na sploh zaradi stalnega zatiranja, a da je kljub oviram uspel, s tem pa je lahko zgled današnjim mladim.

Slovenija, Ljubljana, 13. 1. 2025, 13. januar 2025, slovesnost seniorjev SDS in Slovenske demokratske mladine v spomin na dr. Jožeta Pučnika na Trgu republike v Ljubljani. Politika, foto: Žiga Živulovič jr./Bobo

Hojs: Malokdo ima tako srečo, da tako svoje delo tudi doživi
“Obenem pa mislim, da kljub vsem krivicam na svetu ni bilo – in verjamem, da se tudi danes nekje tukaj gor z oblakov v vetrovnem vremenu smeji z nami – bolj srečnega človeka, kot je bil Jože. Doživeti to, o čemer celo življenje sanjaš, za kar celo življenje delaš in na koncu tudi doživiš. Torej, ko lahko rečeš, danes ne gre več za Jugoslavijo, Jugoslavije ni več, uresničiš vsa tista leta trdega dela, muk, naporov in nenazadnje tudi povezovanja med tistimi zdravimi silami konec 80-ih let. Malokdo ima tako srečo, da tako svoje delo tudi doživi
, je poudaril Hojs.

Škrinjar: Odslej se bomo srečevali na Trgu Jožeta Pučnika
“Ni vedno birokracija prva, ki uhodi pot in naredi veliko cesto. Vsaka velika cesta se začne z majhno potko, z majhno stezo, ki jo ljudje postavijo, ki jo ljudje shodijo, in danes je pravi glas ljudstva to, da ljudstvo, mi, Slovenke in Slovenci, poimenujemo ta trg Trg Jožeta Pučnika. Odslej se bomo srečali na Trgu Jožeta Pučnika,”
je dejala Škrinjarjeva in poudarila, da gre za očeta slovenske države in da je to treba predati naprej mlajšim rodovom.

Idejo o Trgu Jožeta Pučnika absolutno podpira tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je ob tem zapisal: “Trg Jožeta Pučnika. Da.”

SMD in SDS na Pučnikovem grobu
Ob obletnici smrti so Pučnikov grob v Črešnjevcu, kjer se je rodil in kjer je tudi pokopan, kot vsako leto doslej tudi letos obiskali člani stranke SDS, ki jo je Pučnik pomagal ustanoviti, nekaj časa pa je bil tudi njen predsednik. Zbrane v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici je nagovorila podpredsednica SDS in vodja Poslanske skupine SDS Jelka Godec, poslanka Karmen Furman pa je prebrala pesem Igorja Pirkoviča.

Grob je obiskala tudi Slovenska demokratska mladina, podmladek SDS, ki se mu je poklonila, rekoč, da brez Pučnikovih dejanj danes ne bi živeli v samostojni in neodvisni državi.

Kdo je bil Jože Pučnik?
Pučnik je bil disident, politični zapornik, znanstvenik, politik in državnik. V slovenskem spominu ostaja predvsem kot človek, ki je močno zaznamoval pot Slovenije v samostojnost. Rodil se je leta 1932, doma je bil iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan. Njegov konflikt s komunistično oblastjo se je začel že v njegovih dijaških letih, ko je v glasilu Iskanja objavljal kritične članke. Kot nadobuden in nekoliko naiven mladenič je skušal izboljšati oblast.

S tem si je nakopal težave in je lahko zaključni izpit opravil šele po odsluženem vojaškem roku. Med študijem filozofije in primerjalne književnosti je sodeloval pri Reviji 57, kjer je nadaljeval s kritikami oblasti. Leta 1958 je bil zato obsojen na devet let zapora. Izpuščen je bil po petih letih, a si je zaradi novega kritičnega članka v reviji Perspektive kmalu znova nakopal dve leti zapora. Po izpustitvi je moral zapustiti družino in domovino, saj mu je tajna politična policija pojasnila, da dela zanj v Sloveniji ne bo. Preselil se je v nemški Hamburg, kjer je leta 1971 zagovarjal doktorat in postal predavatelj sociologije v Lünebergu. Srečal se je tudi z nemškimi socialdemokrati.

Jože Pučnik (Foto: Muzej novejše zgodovine)

Ko so konec 80. let razmere za demokratizacijo dozorevale, se je vrnil v domovino, združil opozicijo in jo popeljal do prvenstva na prvih povojnih demokratičnih volitvah. S svojim slogom, ki so ga zaznamovali razumskost, metodičnost, usmerjenost k reševanju konfliktov, strpnost, pogum, odločnost in resnicoljubnost, je pomembno obogatil slovensko politiko. Kot voditelj Demosa in predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije je vedel, kaj je dobro in prav, saj je bil človek jasnih načel in vrednot.

Neuspešno je kandidiral za predsednika predsedstva Republike Slovenije, a je bil vseeno ključna osebnost slovenske osamosvojitve. Imel je nekakšen dar, da je v ključnih trenutkih na hitro sprejemal pravilne odločitve. To je še posebej prišlo prav v času osamosvajanja. Njegova izjava na večer plebiscita: “Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo,” je postala legendarna. Leta 1992 je nekaj časa deloval kot podpredsednik vlade, med letoma 1992 in 1996 pa kot državnozborski poslanec.

A.H.

Sorodno

Zadnji prispevki

Štirje obsojeni policisti – neposredna posledica rabot Bobnarjeve in Goloba

Ko sem v medijih prebral, da so bili nepravnomočno...

Proti komu in zakaj bo v resnici kolesaril Jenull?

Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je pozval na...

[Video] Koalicija preprečuje lokalnim društvom iz manjših krajev nujno potreben zaslužek

"Vsi vemo, da obstajajo številni kraji po Sloveniji, kjer...

Ruski barbari zadeli zaprto černobilsko nuklearko

Rusko brezpilotno letalo je zadelo betonsko-jekleni sarkofag za zadrževanje...