Podnebne spremembe, kar je lepši izraz za globalno segrevanje, se dogajajo že od vsega začetka nastanka našega planeta. Vendar pa nas vedno znova, ob vsakem novem vročinskem valu, strašijo o podnebnih spremembah, ki bodo temperature poleti pognale v neslutene višave.
V Sloveniji menda povprečna temperatura raste celo hitreje od svetovnega povprečja, in če bomo nadaljevali s takim tempom, bomo po projekciji nekje v nedoločeni prihodnosti po povprečni temperaturi ozračja verjetno prehiteli celo Avstralijo. Vendar pa je rast povprečno izmerjenih temperatur treba pogledati tudi drugače – ne le na podlagi konstantnih meritev, temveč iz malce drugačne perspektive.
Uradna državna samodejna meteorološka postaja ARSO na Ravnah na Koroškem deluje na lokaciji v Dobji vasi, neposredno ob bivšem Javnem komunalnem podjetju LOG, od novembra 2005. Pred tem je od leta 1961 delovala praktično v samem mestu, na območju Čečovja. Selitev na novo lokacijo v industrijsko cono Log ob reki Meži je bila izvedena zaradi dveh ključnih razlogov: avtomatizacije meritev (prehod s klasičnega, ročnega opazovanja na popolnoma samodejno elektronsko beleženje podatkov) in ustreznejših mikroklimatskih razmer (zaradi širitve stanovanjskih in industrijskih stavb v mestnem jedru so starejše postaje postale manj primerne, ker so zgradbe ovirale veter ter s tem vplivale na temperaturne meritve). Nova lokacija v Dobji vasi naj bi zagotavljala odprt prostor, ki ustreza strogim standardom Svetovne meteorološke organizacije.
Od postavitve merilne naprave je tako minilo že dobrih 20 let. Vmes se je marsikaj spremenilo, predvsem pa mikroklimatske razmere na tej lokaciji. V času postavitve je bilo v okolici merilne naprave veliko travnikov, prostor proti reki Meži, ki deluje kot naravni ohlajevalec okolice, pa je bil bistveno bolj odprt. Zaradi širitve obrtne cone nove stavbe zdaj ovirajo veter, prostor proti reki Meži pa je veliko bolj zaprt kot pred 25 leti. Razgreta asfalt in beton, ki sta nadomestila travnike, po vsej verjetnosti vplivata na temperaturne meritve poleti, ogrevanje stavb pa na meritve pozimi.
Podobna zgodba je verjetno tudi pri kar nekaj merilnih postajah po vsej Sloveniji. Asfalt in beton namesto travnikov ali gozdov ter hiše, bloki ali tovarne v bližini merilnih postaj povzročajo spremembe mikroklime in vse to močno vpliva na rezultate meritev temperature. Če pa želimo rezultate znanstveno vrednotiti in jih primerjati s predhodnimi, morajo biti zbrani sistematično, objektivno, nadzorovano, ponovljivo in etično nesporno (pri čemer lahko pri temperaturi zadnji dve zahtevi zanemarimo), saj je glavni cilj znanstvenega pristopa pridobiti zanesljive in veljavne podatke, ki zmanjšujejo možnost napak.
In drži, podatki so zbrani sistematično, objektivno in nadzorovano, vendar pa žal zaradi spremembe mikroklime niso več primerljivi. Prav zaradi iz razlogov, ki sem jih navedel (beton in asfalt namesto travnikov, nove zgradbe …), lahko tukajšnje temperature primerjalno rastejo hitreje kot drugod po svetu. Tako da: če merilne naprave ob takšni spremembi mikroklime ne bi pokazale višjih temperatur, bi lahko upravičeno domnevali, da niso zanesljive ali pa so celo pokvarjene.
Štefan Šumah