V Riu de Janeiru se je danes začel dvodnevni vrh skupine Brics, ki predstavlja nekakšno konkurenco gospodarstvom kolektivnega Zahoda. A letošnji dogodek je močno zaznamovan z odsotnostjo dveh ključnih igralcev – ruskega predsednika Vladimirja Putina in kitajskega voditelja Ši Džinpinga. Brez vodij obeh velesil se Brics kaže vse bolj kot obglavljena in neusklajena tvorba, ki ji razpada že osnovna protizahodna kohezija.
Čeprav naj bi vrh uradno obravnaval teme, kot so trgovinske napetosti z Zahodom, umetna inteligenca, zdravstvo in podnebne spremembe, iz osnutka skupne izjave, v katerem ZDA niso neposredno omenjene, je razvidno, da v ospredju ostaja zaskrbljenost zaradi tarifne politike ZDA.
Po vrnitvi Trumpa v Belo hišo so ZDA znova uvedle visoke carine, ne le proti tekmicam, kot je Kitajska, ampak tudi proti zaveznicam – Evropski uniji in Kanadi. V osnutku izjave je zapisano: “Izražamo resno zaskrbljenost zaradi povečanja enostranskih carinskih in necarinskih ukrepov, ki izkrivljajo trgovino.”
Še posebej preseneča odločitev Ši Džinpinga, ki se je v zadnjih 12 letih vedno osebno udeležil vrha. Letos pa ga – tako kot Putina – ni na spregled. Namesto njega se bo srečanja udeležil Li Čjang. Putin, ki se izogiba potovanjem zaradi mednarodne tiralice Mednarodnega kazenskega sodišča, se je tudi tokrat zadovoljil z oddaljeno prisotnostjo.
S širitvijo skupine – lani so se Brics pridružili Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati – naj bi se okrepila protizahodna os Bricsa. A brez resničnega vodstva in jasne strategije celota deluje razdrobljeno. Ob tem se pojavljajo vprašanja o prihodnji vlogi organizacije, ki jo zahodni politični komentatorji pogostjo označujejo kot “papirnatega zmaja z velikimi ambicijami, a brez usklajenega delovanja”.
Dodatno negotovost vnaša tudi interes Turčije za članstvo – gre za prvo potencialno članico, ki je tudi del Nata. Turčija se prav tako sooča s kritikami avtoritarnega vodenja države.
S. K.