Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je obiskala Gorenjsko, kjer se je srečala z lokalnimi predstavniki in prebivalci, da bi se seznanila z njihovimi izzivi in potrebami. Med največjimi izzivi še vedno ostajajo (pre)dolgi birokratski postopki, kadrovska stiska in celo slabša kakovost izobraževalnega sistema.
Obisk je zajemal kraje po celotni Gorenjski, kjer so se pogovarjali o problematiki občinskih prostorskih načrtov, kmetijstva, infrastrukture in popoplavne obnove.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je izpostavila, da se na terenu srečujejo s podobnimi izzivi, kot so dolgotrajni postopki za občinske prostorske načrte in birokratske ovire, ki otežujejo razvoj lokalnih skupnosti. Poudarila je: “Na vseh dosedanjih obiskih pa tudi danes smo slišali podobne zadeve, kot so problematika, ki jo izpostavlja župan, in sicer občinski prostorski načrti, predolga procedura, da se dobijo odgovori z ministrstev. Te birokratske zadeve je treba čim prej odpraviti, da bo lahko industrija gradila, da bodo mladi kmetje napredovali in seveda vsi ostali.”

Podobne ovire so zaznali tudi pri podjetnikih, ki si želijo razvijati svojo industrijo, a so omejeni zaradi počasnih postopkov. Godec je ob tem dodala: “Želijo razvijati svojo industrijo, a je žal ne morejo zaradi občinskih prostorskih načrtov.”
Med terensko sejo v občinah Naklo, Predvor in Šenčur sta bila poleg birokracije izpostavljena še naslednja izziva. Prvi je padec kakovosti izobraževalnega sistema. Slovenski šolski sistem zaposluje okoli 40.000 ljudi, katerih znanje in izkušnje niso bile spremenjene pri oblikovanju sprememb. Zaposleni nimajo vpliva na prenovni sistem. Kot naslednji izziv pa so tudi birokratske ovire v gospodarstvu, pri čemer so v podjetju Ahat servis v Preddvoru opozorili na 30-letno čakanje na poslovno cono zaradi ovir, zlasti s strani okoljevarstvenikov (npr. varstvo pupkov in netopirjev), in birokracije. Primanjkuje politične volje za učinkovito delovanje države.
Na Jesenicah, kjer idej za razvoj ne manjka, se podjetje Damatech sooča z resnimi izzivi, ki ovirajo njihovo poslovanje. Pomanjkanje prostora onemogoča širitev proizvodnje, visoki stroški energije in CO₂ kuponi zvišujejo stroške in vsako konkurenčnost Evrope pri nabavi materialov, obremenjene plače dodatno bremenijo delodajalce, hkrati pa se spopadajo s pomanjkanjem uspešnega kadra.

Pomen dobre infrastrukture
Poslanec SDS Žan Mahnič je poudaril, da politika ne sme deliti ljudi na podlagi pripadnosti koaliciji ali opoziciji, saj so potrebe občanov univerzalne. Dejal je: “Pomembna je infrastruktura, ki jo vsi uporabljamo, ceste, po katerih se vsi vozimo, vrtci, v katere vozimo naše otroke, domovi za starejše občane, kamor vsi dajemo naše stare starše. Takrat ne sme biti razlikovanja na podlagi politike, ampak moramo sodelovati, držati skupaj in delati v tej smeri za isti cilj.”
V spremstvu župana Železnikov Marka Gasserja so si poslanci SDS ogledali tudi novo obvoznico Železnikov ter protipoplavni projekt Selške doline – Zali Log. V zapisu na X so ob fotografijah sporočili, da bo imel “suhi zadrževalnik 20 metrov visoko pregrado in bo zadržal kar milijon kubičnih metrov vode. Ob močnem deževju voda ne bo več nevarno drvela proti Železniku – zbirala se bo v zadrževalniku in se nadzorovano spuščala. Ob zaključku projekta bo Zali Log pridobil tudi novo kolesarsko stezo, rekreacijske površine in razgledno ploščad z edinstvenim pogledom”.
🚧 V spremstvu župana Železnikov Marka Gasserja smo si ogledali novo obvoznico Železnikov ter protipoplavni projekt Selške doline – Zali Log. 🌉🌲
💧 Suhi zadrževalnik bo imel 20 metrov visoko pregrado in bo zadržal kar milijon kubičnih metrov vode. Ob močnem deževju voda ne bo… pic.twitter.com/6mAYHBknao
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 9, 2025
Žan Mahnič je izpostavil tudi močno podporo SDS na Gorenjskem, ki jo pripisuje poštenemu in zaupanja vrednemu delu stranke: “V teh krajih živimo pošteni, delovni ljudje, in to se odraža tudi na volitvah, kajti Slovenska demokratska stranka tukaj dosega praktično najboljše rezultate v državi. Seveda je to plod trdega in zaupanja vrednega dela.”
Izzivi kmetijstva
Posebna pozornost je bila namenjena kmetijstvu, ki je ključno za pridelavo kakovostne domače hrane. Jelka Godec je izrazila zaskrbljenost nad novo kmetijsko zakonodajo, ki nastaja na resornem ministrstvu, in opozorila, da ta ni nujno v korist kmetov: “Kolikor poslušamo strokovnjake s tega področja oziroma tudi kmete, če želite, tudi to družino, ki ste jo omenili, in vse ostale, vsekakor kmetijska politika te vlade ne gre v smeri ne družinskih kmetij, ne gorskih kmetij, ne mladih kmetov. To bo kar trd oreh za koalicijo. Če to sprejme, mislim, da se nam ne obeta nič dobrega.”
Ob obisku kmetije Beravs iz Žirovnice so v poslanski skupini pojasnili, da na kmetiji skrbijo za 40 glav živine, predelujejo mleko v vrhunske izdelke, a jih pesti prostor. Kmetija je sredi vasi, kjer ni možnosti širitve, zato razmišljajo o selitvi, saj na trenutni lokaciji ne morejo več razvijati proizvodnje in sodobno urediti. Poleg prostorske ureditve se z zapleteno birokracijo sooča tudi kmetija Jarc iz Šenčurja, kar pa le dodatno otežuje njihovo delovanje. Opozorili so tudi na to, da poklic kmeta ni dovolj cenjen. V Švici je na drugem mestu, v Avstriji med prvimi petimi, pri nas pa ga sploh nihče ne omenja.

Na kmetiji Pustotnik v Poljanski dolini, kjer delajo in ustvarjajo v sozvočju z naravo, so predstavili svoj model uspešnega kmetovanja. Elizabeta Brence je pojasnila: “Imamo kmetijsko vzrejo krav mlečne pasme in v bistvu potem predelavo mleka, izdelavo mlečnih izdelkov in sirov.” Kmetija, ki deluje od leta 1989, je primer dobre prakse, saj je mlajša generacija prevzela delo, kar je redkost glede na to, da je v Sloveniji le 3,5 odstotka mladih prevzemnikov kmetij.
Brence je poudarila tudi pomen povezovanja: “Nam se je zdelo pomembno, da pod našo streho združimo tudi druge obrtnike in pridelovalce. Najprej je bil to segment Poljanske doline, potem pa smo videli, da tudi cela Slovenija premore toliko zanimivih zadev, da smo jih morali vključiti v našo ponudbo.”
Popoplavna obnova in infrastrukturni projekti
Občina Gorenja vas – Poljane, ki je bila v poplavah leta 2023 močno prizadeta, še vedno intenzivno izvaja obnovo. Župan Milan Čadež je pojasnil, da je občina “še vedno v fazi popoplavne obnove. Tako so bili naravnani proračuni za lansko leto in tudi za letošnje leto. V preteklem letu in pol smo na tem področju kar veliko postorili. Je pa res, da smo se morali na občini pošteno potruditi, pripraviti vse projekte, pridobiti vsa potrebna soglasja.”
Kljub napredku pri obnovi Čadež opozarja na birokratske zamude, a je vseeno uspešno sanirala tri nevarne cestne odseke, kar je Čadež izpostavil kot pomemben dosežek, dosežen tudi s pomočjo poslanca Žana Mahniča. Poleg tega gradijo pločnike za pešce in so sprejeli celostno prometno strategijo, kar dodatno izboljšuje infrastrukturo.
Poslanska skupina SDS je v Radovljici obiskala vrtec, kjer so prizidek in dodan razvojni center ocenili kot primer dobre prakse na področju zgodnje obravnave otrok. Menijo, da so sodobni in funkcionalni prostori zdaj lažje dostopni za terapije v domačem okolju.

Kljub temu vrtec pestijo kadrovske težave, saj primanjkuje kuharjev, peric in vzgojiteljic. Kakovostni prostori so pomembni, a brez zadostnega števila usposobljenega osebja sistem ne more polno delovati. Pomembnosti kadrovske podhranjenosti se zaveda tudi direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, Andreja Valant. Ob sprejemu poslanske skupine je sicer dejala, da kadrovsko stisko za zdaj obvladujejo brez večjih težav, a da jim predvsem manjka srednjih medicinskih sester.

Pomemben poudarek Center daje na sodelovanju z izobraževalnimi institucijami, saj več kot 20 študentov in dijakov opravlja prakso ali študentsko delo, kar prispeva k razvoju prihodnjih kadrov.
A. H.
